Kdor zna najti zadovoljstvo v majhnih stvareh in drobnih trenutkih, bo redko razočaran.
13. 11. 25
Evin gaj in Grad Raka - 12. 11. 2025
Na lepše z Jelko - to so vedno zanimive poti. Ob osmih se zbiramo na Avtobusni postaji Sevnica in se z osebnimi avtomobili zapeljemo do Rake. V znani Gostilni Tratnik napravimo gnečo pri naročanju toplih napitkov, ki nam prijajo v meglenem in mrzlem jutru.
Zapeljemo se naprej v naselje Zaloke, kjer nas v Evinem gaju (Čebelarstvo in center apiterapije) sprejme podjetni Jože Cemič.
Pogosti nas s hrustljavim zavitkom, različnimi medenimi namazi na kruhu, limonado z medom in odlično penečo medico. Ob predstavitvi za osem evrov po osebi nam s prepričljivo strokovnostjo predstavi svojo vizijo:
Evin gaj ni želja po materialnem bogastvu. Osnovni motiv je iskanje zadovoljstva v tem, da z ustvarjalnostjo, veseljem in vztrajnostjo uspemo realizirati dobre zamisli. Gojimo spoštljiv odnos do narave in naravnega. Temeljimo na tradiciji in popolni naravnosti izdelkov, katere odlikuje prvinskost okusov. Tradiciji dodajamo pridih sodobnosti.
Bogastvo izdelkov dopolnjuje raznolika apiterapija: aerosolna komora (vdihovanje zraka iz čebeljega panja), proposol soba (inhalacija delcev soli in hlapov propolisa za dihalne poti), toplotna terapija s čebeljim voskom, apisavna, terapevtska masaža z medom - za zdravje in tudi razvajanje.
Sprehodimo se po okusno urejenih prostorih, obloženih z lesom (celo pokrovček na milniku v stranišču je lesen) in občudujemo lepe izvedbe notranje opreme (luči v obliki satovja).
Še vedno po megli se odpeljemo do Gradu Raka , kjer nas pričaka Rok Petančič in nas za osem evrov popelje na ogled lepo obnovljene zgradbe.
Dolgo poslopje pred gradom je v lasti ukrajinskega vinarja, ki se pripravlja na pridelavo penin z moderno tehnologijo. Grad velja za enega najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji z osnovo v drugi polovici 12. stoletja in bogato zgodovino in različnimi lastniki ter prezidavami. Med drugo svetovno vojno je bil nemška postojanka (carinski urad), po vojni so se v upostošeni grad naselile sestre usmiljenke in tu živele do leta 1998, ko je prešel v last Občine Krško. Ta je obnovila streho in ga leta 2014 na dražbi predala zasebnemu lastniku Roku Mejaku za simbolični znesek. Lastnik je ljubitelj starin, že njegova starša sta imela v Ljubljani antikvariat. S petimi delavci in 25 tisoč urami je obnovil grad, letos je bil zaključen stolp, rekonstrukcija po starih bakrorezih.
34 prostorov je opremljenih z avtentičnim interjerjem iz obdobja 17. do 19. stoletja. V zbirki je več kot 1500 kosov pohištva, različnih lončenih peči, slik, knjig, skulptur, ur, orožja, celo top je v atriju …
Zbirke dopolnjujejo še nagačene živali, lovske trofeje - rogovi, grozljive so mučilne naprave v kleti. Ne manjka tudi kapela, v atriju pa čaka na umestitev v prostor 300 kilogramov težak železni zaboj iz časa Napoleona. Notranje dvorišče je tudi primeren prostor za poroke in druge prireditve.
Značilna upokojenka, doma iz Sevnice, ki mora zelo dobro razporejati čas, da ga ne zmanjka. Ne sme ga biti premalo za vandranje po hribih in dolinah, doma in na tujem; tudi računalnik naj ne sameva preveč, pa knjige in križanke tudi ne...
Da si boste moj natrpan urnik bolje predstavljali, lahko pobrskate po tem spletnem dnevniku. Vsebino lahko komentirate, na objave pa se lahko tudi naročite.
Sporočila mi lahko pošiljate na naslov: rivacic@gmail.com.
Veliko zadovoljstva!
Ni komentarjev:
Objavite komentar