Ayers Rock (Uluru) se nam ni hotel pokazati v sončnem zahodu, pa tudi v sončnem vzhodu ne. Aborigini prosijo, naj se turisti naj ne bi vzpenjali na njihovo sveto goro, za nas ni bilo dileme: pot je bila zaradi spolzke skale zaprta. Smo pa podnožje tega monolita lahko raziskovali v bolj blagi vročini. Aboriginske zgodbe, razčlenjena skala, vse to nam je burilo domišljijo. V bistvu je skala na površju kot zarjavelo železo. Z zgodnjim vandranjem smo si zaslužili obilnejši zajtrk, čakal nas je pa že triurni polet v Melbourne. Čisto v središču mesta smo, pred hotelom snemajo ameriško nadaljevanko, ljudje so za konec tedna vsi na ulicah... Mi pa smo včeraj šli še malo v okolico: obiskali smo zavetišče za živali in pobožali malega kenguruja in wombata, zvečer pa smo na otoku Philip Island nadlegovali pingvinčke, ki so prišli iz morja s hrano za mladičke. Ti v bistvu jedo izbljuvano hrano staršev. Pa jim kar tekne. Dva manjša kenguruja sta bila še za popestritev večera. Slikati pa nismo smeli, bi živali preveč motili.
Danes smo prehodili mesto ob reki po dolgem in počez, občudovali vključevanje starega v novo, se povzpeli na 300 metrov visok stolp, jaz sem si privoščila ogled emigracijskega muzeja, pa akvarija, kjer so morski psi in skati plavali nad mano, ob meni... Botanični vrt je tudi pravo doživetje. Šli pa smo raziskovat tudi večerno življenje, ki je na ulicah zelo pestro. In ne boste verjeli: za turiste imajo v tem mestu avtobus, ki vozi mimo glavnih znamenitosti približno eno uro, potem pa spet po isti poti naokrog. In stane čisto nič!
Ni komentarjev:
Objavite komentar