Pred prazniki - 23. 12. 2009

Pa vendar je lepo,

ko pride čas

in se dotikaš sanj in čutiš vonj želja.

Naj se izpolni vse v prihajajočem letu!

Mraz. Pa kaj! - 21. 12. 2009

Včeraj so se nekateri kraji hvalili z dvajsetimi stopinjami pod ničlo, danes pa je gotovo bolje. Topla obleka, dobra obutev in - gremo. Mraz malo ščipa v konice prstov, ampak s hojo v hrib se kmalu ogrejemo. Sneg je še vedno dovolj suh, da se lepo meša pod nogami, gaz je že tudi napravljena, zato lepo napredujemo. Grmovje in drevje je kot osenčeno z lisami snega, tu in tam pa z vej dobimo tudi kakšno puhasto pošiljko. Med oblaki se kaže svetlo modro nebo, tudi sončni žarki poskušajo priti do nas, na ravnini med Primožem in Češnjicami nas sonce obsveti kot žaromet. Pridruži pa se mu tudi veter, ki nas dodobra osveži. Zato je tem bolj dobrodošlo toplo zavetje pri Elčki in Vinku, kjer se posušimo, okrepčamo in primerno notranje navlažimo. Tudi na poti nazaj nam veter na odprtih terenih ne prizanaša, v zavetnih legah pa nam je kmalu skoraj prevroče. Oblaki se vse bolj gostijo, v dolini po zraku priplavajo že tudi snežinke. Le upamo lahko, da se ne bodo prehitro spremenile v dežne kaplje. Če je nekaj centimetrov snega povzročilo take težave na cestah, kaj bo šele ob poledici!

Kabaret - 18. 12. 2009

Novoletno druženje zaposlenih in nekdanjih zaposlenih na Osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica je letos potekalo malo drugače kot pretekla leta. Z dvema avtobusoma smo se odpeljali v Ljubljano, kjer smo uživali v predprazničnem vzdušju okrašenih ulic in bogati ponudbi stojnic. Še več pa je bil vreden sproščujoč klepet ob kuhanem vinu.

Mestno gledališče ljubljansko je musical Kabaret tokrat predstavljalo že stotič in imela sem ta previlegij, da sem ga z nekaterimi bivšimi kolegicami in prijateljicami gledala iz prve vrste. Tako mi ni ušla nobena podrobnost: niti kar groteskna maska in mimika nastopajočih (gotovo z namenom) niti zanimivo obnašanje dirigenta in pianista. Nekateri pevski vložki so tako znani, da smo jih lahko mrmrali z nastopajočimi, posebno tisto o denarju, ki vrti svet. Sicer pa gledalca kmalu mine želja po petju, ko se poglobi v vsebino in sporočilo predstave. Nehote začneš razmišljati o tem, koliko je na svetu ljudi, ki so jim blizu ideje nacizma, pa tudi, kako velike so množice, ki so pripravljene slepo slediti dovolj močni in prepričljivi osebnosti.

Podrobnosti o predstavi in slikovni material:
http://www.mgl.si/novice132.html
http://www.mgl.si/p06kabaret.html

Delovna akcija - 7. 12. 2009

Ko se še skoraj po temi začnemo vzpenjati nad Radno pri Boštanju proti Konjskemu, pred nami žarijo luči Sevnice in Boštanja. Pod nogami nam šumi odpadlo listje, med drevjem pa se že kaže jutranja zarja. Ko jo mahamo mimo Lukovca proti Preski, pa je že svetel dan. V slabih dveh urah dosežemo svoj cilj: gostoljubno hišico Vinka in Elčke v Češnjicah pri Primožu. V kaminu prasketa ogenj, na mizi diši kuhano vino ob čaju in šnopčku. Pa makovke, sirovke... Zunaj sije sonce, mi pa se gostimo in klepetamo, skoraj bi pozabili, zakaj smo prišli. Po travniku pod hiško in nad vinogradom naj bi pograbili odpadlo listje. Kar dosti se ga je nabralo, z delom pa bi bili prej gotovi, če nas ne bi gospodinja kar naprej motila s pijačo in kavo. Potem pa slastno kosilo in samo štiri vrste vina, eno je bilo celo uvoženo z griča malo bolj proti jugu. Spet klepet in spoznanje, da se bo treba odpraviti proti domu. Na Radno spet pridemo v mraku - tokrat večernem. Dobro smo izkoristili dnevno svetlobo!

Pohorje in Slovenske Konjice - 30. 11. 2009

Vremenska napoved nas spet odvrača od zahoda, ampak tudi v osrednji Sloveniji ne kaže kaj prida: nad Pohorjem se kopičijo sivo-črni oblaki. Kava v Oplotnici nas okrepi za nadaljevanje poti. S kombijem se zapeljemo v vas Kebelj, kjer parkiramo in verjamemo, da bomo v uri in pol hoda na Svetih Treh Kraljih. Krajevna skupnost Kebelj nas prijetno preseneti z urejenostjo in opisi znamenitosti. Skozi jesenski gozd se povzpnemo do razvalin Zajčevega gradu, ki je nastal v romanskem času in je bil s svojim okroglim stolpom najviše ležeči grad na Pohorju. Zgodba pravi, da je v njem skrit zaklad, s podzemnim rovom pa naj bi bil povezan z gradom pod vasjo, ki je tudi v ruševinah. Vaščani so ponosni na svoje davne prednike, ki so uničili svoja gospodarja - roparska graščaka. Nas pa pot vodi naprej med mladimi smrečicami in mogočnimi smrekami. Na vsej poti poslušamo mogočno pesem vetra v njihovih vejah. Stopamo mimo kmetij s travniki in pašniki, veliko je tudi počitniških hišic, vse bolj pa se odpira tudi pogled proti Boču in Konjiški gori ter pisano preprogo naselij vmes. V vasi Kot se poklonimo spominu neštetih, ki so se tod borili za našo svobodo, potem pa se pot spet strmo vzpne v gozd. V predvidenem času pridemo do cerkve Svetih Treh Kraljev, ki je nekaj posebnega zaradi oblike in kritine, v svojem okrilju pa ima tudi apartmajsko naselje in penzion Jakec. Ob prijetni natakarici in kuharici hitro pozabimo na preliti pot, se malo dezinficiramo proti vsem vrstam grip, potem pa navalimo na lokalno specialiteto pohorski lonec, ki vsem res izvrstno tekne. Povratek do kombija je krajši od vzpona, čeprav hodimo po isti poti. Parkirno mesto odslužimo z naročilom pijače v lokalu, kjer za toplo ozračje skrbi tudi prasketanje drv v kaminu.
Zdi se nam, da je prezgodaj za pot domov, zato se zapeljemo še do gradu nad Slovenskimi Konjicami (prvič omenjen v 12. stoletju, ob koncu 18. stoletja porušen), kjer raziskujemo ruševine, občudujemo obnovljeni stolp in krasne razglede na mesto in okolico. Vmes je tudi precej fotografiranja: čisto običajnega, pa tudi takega bolj angažiranega, ko naš vodnik in voznik Vinko pade na kolena, da bi našo skupino ujel pod primernejšim kotom.

Video:
http://www.youtube.com/watch?v=xSJc8rp_h3Q
http://www.youtube.com/watch?v=VzplFCTLZiM
http://www.youtube.com/watch?v=TMv424wxTqs
Spletne strani:
http://www.kebelj.si/
http://www.jakec-sp.si/
http://www.slovenskekonjice.si/eu/

Z U3 na Kras - 24. 11. 2009

Spet se mudi, ker je program ekskurzije Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica zelo bogat. Hitro smo v Ljubljani, kjer dobimo že preizkušeno vodičko Diano. Ta zna res predstaviti pomembne stvari določenega okolja. V Sežani si ogledamo predstavitev botaničnega parka v filmu in muzeju, potem pa se še sprehodimo po parku in steklenjaku. Posebna lepota je tudi v odpadlem listju in plodovih. V Škocjanskih jamah nas popeljejo po malo drugačni poti, ker v nekaterih delih nekaj popravljajo. Podzemni svet nas res prevzame, akustiko pa preizkusimo tudi s pesmijo. Globoko pod mostom hrumi skrivnostna reka Reka, kapljice vode pa še kar naprej ustvarjajo kapnike približno en milimeter na deset let. Neverjetno! Kateri kapniki rastejo s stropa navzdol in, kateri navzgor? Čisto preprosto: "tata na mami" - "t" je zgoraj (stalaktit) in "m" spodaj (stalagmit). To si bomo pa zapomnili! Ogled jam nam ni dovolj: sprehodimo se še do razgledišča in po učni poti v vas Betanja, kjer nas na turistični kmetiji Pr'Betanci okrepijo z okusno joto, slastnim jabolčnim zavitkom in domačim vinom. Na avtobus se vračamo skozi naselje Škocjan in delamo načrte za planinsko turo po soteski reke Reke. Občudujemo urejenost vaškega kala, vozičke, ki spominjajo na rudnike črnega premoga, zanimive informativne table.

In že hitimo proti kraju Lokev, kjer smo dogovorjeni za ogled privatnega vojaškega muzeja Tabor. Lastnik je prava enciklopedija in kar ne moremo se ločiti od razstavnih prostorov z eksponati iz prve in druge svetovne vojne, najvišje nadstropje pa skriva tudi starejše zaklade. Toliko se zamudimo, da obisk Bazovice in Opčin preložimo na kdaj drugič, saj nas čaka še dolga pot domov.

Video
http://www.youtube.com/watch?v=YlNB2dxh9w0
http://www.youtube.com/watch?v=5S38ZE_zYwI
http://www.youtube.com/watch?v=wltUu_FRyGE
Spletne strani
http://www.ksp-sezana.si/index.php?s=informacije&c=Sezanski-botanicni-park
http://www.park-skocjanske-jame.si/
http://www.prbetanci.si/
http://www.ontop-online.at/?siid=36&arid=4389

Od Tržišča do Sevnice - 23. 11. 2009

Prvotni načrt za pohod na Mrzlico je treba spremeniti, ker dežuje. Izjemoma se peljemo z vlakom in tisti za Trebnje je že skoraj pripravljen za odhod. Hitro po karte in vesela druščina se pelje na Dolenjsko. V Tržišču skoraj pozabimo izstopiti, rahel dežek pa nas dokončno predrami in pridno jo mahamo skozi Spodnje Vodale do Zgornjih. Polagoma se zvedri, po dolinah pa je nešteto jezer bele megle. Biserne kapljice krasijo odpadlo listje in zapoznelo cvetje, tu in tam najdemo tudi gobe - dežnikarice in pozna jabolka. Izpod oblakov prodre nekaj sončnih žarkov, malo pred zidanico Slavice in Toneta pa se spet ulije dež. Tudi v zavetju zidanice je precej mokro: najprej aperitiv in kuhano vino, potem pa cviček in dišeče belo, pa kava... Zraven malica, jabolka za posladek: ni, da ni. Na poti proti Sevnici težav z vremenom ni več, ogreje nas tudi prav toplo sonce, oblaki pa so zgolj za dekoracijo. Skozi Telče dobro napredujemo proti Druščam, vmes še enkrat "tankamo", da nam ne bi zmanjkalo moči, potem pa preko Laz in Konjskega v Sevnico. No, priznam, pod Lazami je še ena dezinfekcija z borovničevcem, v času gripe je to pač potrebno.

Video:
http://www.youtube.com/watch?v=UYeOTN8gr2o
http://www.youtube.com/watch?v=vyJDCERvsHc

Čreta nad Vranskim - 16. 11. 2009

Na vzhodu je še kar svetlo, ponedeljkovci pa rinemo proti središču Slovenije, kjer je precej megleno in oblačno. Na Vranskem si vzamemo čas za kavico, potem pa lepo začnemo slediti markacijam proti Čreti. Markacisti so se zelo potrudili in oznak je res dovolj. Nas pa v prvem gozdu presenetijo koši za smeti, v drugem pa lesena lestev in mostički, ki nam olajšajo pot. Ta se v glavnem polagoma dviga, je lepo nadelana, pokrita pa je tudi s preprogo listja. V glavnem poteka po gozdu, tu in tam pa je kakšna jasa s hišo ali počitniško hišico. Po slabih dveh urah hoje smo na cilju: v kotlini sta dve kmetiji ter planinska koča, na okrog tisoč metrov visokem grebenu pa mogočna cerkev Marijinega vnebovzetja. Na sever se nam odpirajo pogledi proti Uršlji gori, Svetemu križu nad Belimi Vodami, Golte se nam zdijo tik pred nami, na levi pa se Raduha delno sramežljivo skriva v oblakih. Po malici se odpravimo naprej po grebenu do cerkvice Svete Katarine in še ene kmetije. Kar trije spomeniki opozarjajo na težke dni druge svetovne vojne. V dolini se nam pokaže dim šoštanjske termoelektrarne, kasneje pa poleg Rečice ob Savinji še Nazarje. Vrnemo se na že znano pot v dolino in namesto sonca nam žarijo zlati macesni ter breze.

Bela krajina - 14. 11. 2009

Na to soboto se pa res veliko dogaja: pohod po Krkini poti iz Sevnice na Lisco, pohod od Litije do Čateža, sobotni izlet Planinskega društva Lisca Sevnica, različna martinovanja, skoraj bi pozabila pomembno nogometno tekmo. Izbrala sem to, kar najmanj poznam - sobotni izlet v Belo krajino.



Čez 40 udeležencev si ne dela skrbi z vremenom, saj je napoved kar obetavna, na poti preko Novega mesta v Črnomelj pa vidimo tudi sončne žarke, ki silijo izpod oblakov. V Kanižarici pri Črnomlju je čas za kavico, zraven pa prigriznemo še vsak svoj kos srca iz testa, ki ga je prijazna Mimi spekla naši neutrudni vodnici Darinki. Tu se srečamo tudi s tremi domačini, ki včasih vandrajo z nami: s Stanetom, Sonjo in Ljubico. Za danes so to naši lokalni vodniki in vodiči. Kar takoj nas dezinficirajo z žgano pijačo in okrepijo s kolački s slanino, kasneje pa še z belokranjsko pogačo. Vozimo se proti meji s Hrvaško skozi Stari trg ob Kolpi, Dol, do zaselka Laze pri Predgradu. Iz avtobusa vidimo tudi svoj cilj s televizijskim pretvornikom, na pobočju pa kar spoštovanja vredne skalne stene. V Lazah ob Kolpi parkiramo in se mimo cerkvice svetega Vida in maloštevilnih hiš napotimo navkreber. O sončnih žarkih ni niti sledu več, rahlo rosi in tu in tam veter prinese še meglo. Vendar se mi ne damo, trdno smo odločeni, da prehodimo Gozdno pešpot Kozice, ki jo je pripravil Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Kočevje. V bistvu sta poti dve: prva je označena z likom lešnika, ima izhodišče v Lazah in je dolga devet kilometrov; oznaka druge je hrastov list, začne se v Dolu ali Predgradu, njena dolžina pa je 14 kilometrov. Za nas bo dovolj prva varianta in kar korajžno se zagrizemo v hrib, saj nas čaka okrog pet ur hoje. Lepe gozdne poti se držimo ves čas, ampak včasih je presneto strma in ozka. Še sreča, da listje, ki se nam meša pod nogami, še ni preveč mokro, zelo pa je treba paziti na skrite suhe veje, gladke korenine in kamenje.



Prisopihamo na Špičasti hrib in po grebenu naprej na Kozice, kjer si ob televizijskem pretvorniku malo privežemo dušo s trdo in tekočo malico. Veter odnaša meglo ter dežne kaplje in z roba grebena nad prepadnimi ostenji lahko občudujemo dolino Kolpe, ki je pod nami kot na dlani. Spustimo se tudi do kraške podzemne jame z lepimi kapniki in samo upam lahko, da nismo preveč vznemirili netopirjev. Greben pa se še kar dviga do 820 metrov. Pri kapelici si privoščimo kratek počitek, potem pa previdno navzdol. Vse skupaj je zdaj bolj mokro, k sreči je pot širša in ne tako strma. Kljub temu je najbolje, da se ustaviš, če hočeš občudovati jesenske barve okrog sebe, posebno pa še tiste pri sosedih na drugi strani reke.

Prijetno se je v zavetju avtobusa preobleči v suha oblačila in malo popraviti frizuro, ki sta jo oblikovala dež in veter. Na kmečkem turizmu nas pričakajo z aperitivom in belokranjsko pogačo, kisle juhe in ajdovih žgancev pa tudi nismo veliko pustili. Enološko bolj podkovani si privoščijo še degustacijo vin v kleti, drugi pa uživamo v klepetu o "svetovno pomembnih stvareh". Na povratku je najbolj aktualna tema nogomet in tekma naših z Rusi. Naši sicer izgubijo 2 proti ena, ampak v Moskvi dati gol pa ni kar tako, mogoče bo pa na povratni tekmi v Mariboru še bolje. Misli pa so tudi pri nadaljevanju dneva, saj je martinovanje samo enkrat na leto.

Še več fotografij:
http://cid-f95986bf980eac8c.skydrive.live.com/browse.aspx/Bela%20krajina%20-%2014.%2011.%202009

Video:
http://www.youtube.com/watch?v=RsIHCgJlggY
http://www.youtube.com/watch?v=7SbsCKKKAX8
http://www.youtube.com/watch?v=X4yOSUbieHE
http://www.youtube.com/watch?v=u2lYzDt4po8

Od Pomjana do Strunjana - 7. 11. 2009

Poznate Krkine planinske poti? Podrobnosti o njih si lahko preberemo na naslovu: http://www.krka.si/sl/o-krki/druzbena-odgovornost/krkine-planinske-poti . Pod geslom: "V skrbi za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove" je znana tovarna zdravil iz Novega mesta, ki ima pod svojem okriljem tudi nekaj zdravilišč, uredila po Sloveniji 15 planinskih poti. S pomočjo planinskih društev, seveda. Planinsko društvo Lisca Sevnica je imelo pri tem zelo aktivno nalogo, saj so naši markacisti poskrbeli za oznake na kar dveh teh poteh: del Evropske pešpoti E6 od Pomjana do Strunjana ter pot iz Sevnice na Lisco.



Danes preizkušamo pot do Strunjana: sevniški planinci, pa še okrog 600 drugih. V bližini Pomjana se oborožimo s kartico za žige, pogostijo nas s čajem in pecivom, dodajo še vodo za na pot... in že korakamo. Pod vasjo Pomjan začnemo uživati na gozdni poti. Pogledi nam uhajajo proti Kopru, čudimo se žarečim barvam ruja, potem pa spet pogled usmerimo pod noge, ker je ponekod pot spolzka. Dež preteklih dni je dobro namočil zemljo, umil pa nam je tudi drevje in grmovje, da je pokrajina tudi brez sonca polna intenzivnih barv in jasnih obrisov. Šmarje, Gažon - malo po ulicah, pa po cestah in poljskih poteh. Ne žarijo samo grmi ruja, izpod listov kukajo oranžni kakiji, vinogradi ponujajo prave palete jesenskih barv, zelene olive se družijo s temnejšimi. Domačini jih pridno obirajo in pobirajo, mogoče bi jim tudi naše roke prišle prav. V objemu oljk in ruja si privoščimo malico, potem pa nadaljujemo pot proti Šaredu. Pod vasjo zagledamo dolinico, ki naj bi jo zasuli z materialom od vrtanja predora za novo cesto pod Markovcem. Tudi ta je slikovito pisana. Od Belvederja do Belega križa imamo še posebno lepe razglede na morje proti Izoli in vse do Trsta. Samo še do Strunjana se je treba spustiti in štiri ure in pol dolga pot je za nami.

Gostitelji iz Term Strunjan, ki tudi spada h Krki, se res izkažejo: žig, čaj, voda in okusna enolončnica s klobaso in zajetnim kosom posebnega kruha, v katerem so zapečeni koščki oliv. V šotoru in pred njim pa se odvija praznik kakija z razstavami, prodajami vsega, kar je v zvezi s kakijem, glasba, druženje... Z gojzerji na plaži? Malo čudno zgleda, ampak tudi tako je lepo posedeti ob kavi in klepetu, posebno še, ker nas s svojo prisotnostjo počasti tudi sonce. Od Strunjana se poslovimo s prešerno melodijo frajtonarice in plesom. In z načrti za hojo po drugih Krkinih poteh. Mogoče že naslednjo soboto na Lisco. Ali pa kdaj na Trdinov vrh: http://www.mefeedia.com/watch/24958519 .

Več posnetkov s poti:
http://cid-f95986bf980eac8c.skydrive.live.com/browse.aspx/Po%20E6%20od%20Pomjana%20do%20Strunjana%20-%207.%2011.%202009

Video posnetki:
http://www.youtube.com/watch?v=25vF3gfzjNQ
http://www.youtube.com/watch?v=dpSEo-PKGws
http://www.youtube.com/watch?v=ZKiMUmXe4mE
http://www.youtube.com/watch?v=idJx4T0_UtM

Veliki Cirnik in Elkin rojstni dan - 2. 11. 2009

Slabša vremenska napoved ponedeljkove planinske skupine ne preplaši preveč: gremo pač kam bliže in uporabimo pelerine ter dežnike. Tokrat je naše izhodišče Čatež ob Savi. Ker parkiramo pred gostiščem ob avtocesti, se moramo kar potruditi, da pridemo iz "omreženega" področja. Potem pa v hrib do cerkve Svetega Vida. Razgled ni kaj prida, ker nam ga zastira megla, barve dreves in trte pa žarijo kot ogenj. Pred vasjo Žejno nekateri krenemo malo po svoje, po belih pikah in ne običajnih markacijah, pa kmalu spet najdemo pravo pot skozi Sobenjo vas in na Veliki Cirnik. Pri kočici se nam prileže malica, potem nas pa le zanima, kam vodijo te bele pike. Po prijetnih gozdnih poteh direktno do vasi Žejno, kjer se priključi običajno markirani planinski poti. Pri vabljivih klopcah v tem naselju jaz najdem tudi udobno gugalnico, ki jo takoj uporabim. Ne boste verjeli, zdržala je. Po več kot štirih urah se vrnemo na Čatež in, ker se držimo markacij, napravimo velik "obvoz" skozi naselje, da lahko spet pridemo do vozil. O dežju ne duha, ne sluha, občasno se celo pokaže sonce.

Po teh čudovitih jesenskih poteh nas je vodila Elka, ki nas zapelje še naprej - v svoj rodni kraj Brege, kjer nam pri sestri pripravijo slastno pogostitev. Tu pa se nebu zdi, da nas je dovolj čakalo, in začne z mokrim blagoslovom. Kljub temu z dežniki vsaj malo raziščemo Elkine mladostne terene in najdemo celo drevesa z eksotičnimi sadeži v obliki zelenih krogel.

Ampak dneva še ni konec: na račun rojstnega dneva nas Elka počasti še s kmečko pojedino v restavraciji v Leskovcu. Želimo ji še veliko lepih poti in skupnih prijetnih trenutkov!

Srednja slika: Vinko Šeško

Jesenska Ljubljana - 30. 10. 2009

Pred dnevom spomina na mrtve je treba obiskati tržnice in napasti oči po cvetju, ki je naprodaj. K sreči ni več pogosto tako, da bi bili grobovi urejeni in okrašeni samo za praznik, kljub temu pa je ponudba pred prvim novembrom največja. Poleg tega pa se je še narava sama oblekla v lepe jesenske barve in, čeprav danes ni bilo sonca, je dolina Save žarela. V Ljubljani so lepi vsi parki, ognjeno rdeča pa je vinika ob Ljubljanici in še kje. Na glavni tržnici kar migota od barv in oblik, prodajalci pa so že kar nadležni, ker bi radi prodali čim več. Prevladujejo krizanteme v lončkih, od rezanega cvetja pa ljudje zelo veliko kupujejo velike šope vrtnic. Še večja ponudba je na BTC tržnici in ljudje očitno kupujejo manjše in cenejše krizanteme. Ena izmed prodajalk je jasno in glasno izjavljala, da bo jutri prinesla in prodajala samo "socialne" rože. Gledanje, občudovanje in fotografiranje pa je zaenkrat še zastonj. Sicer pa - manj je lepše, pa še v duhu varčevanje je.

Iz Murske Sobote preko Maribora domov - 28. 10. 2009

Spet sončno jutro. Škoda bi bila, iti naravnosti domov. Že vožnja z avtobusom iz Murske Sobote skozi Benedikt in Lenart je pravo uživanje v bogatih barvah jeseni. Na mariborski železniški postaji imajo praktične bokse za prtljago, kovčke s Tilčko pustiva kar tam, midve pa hajd na ogled Maribora. Najprej sončenje in kavica pred kavarno, potem pa naju vabi Piramida. Med vinogradi se povzpneva nanjo in pred nama se razprostre Maribor vse do Pohorja. Na severni strani Piramide pa naju pričakajo drevesa v ognjenih barvah, kar ne moreva se nagledati vseh teh toplih odtenkov. Najdeva pot v park pri treh ribnikih, kjer malicava s pogledom na krasno okolje. Po bukovem gozdu prideva najprej do zgradbe z antenami, potem se spustiva v dolino in spet kreneva navkreber do cerkve na Kalvariji. Po povratku v mestni park še malo raziskujeva po mestu, se posladkava z zagrebškimi rezinami, potem pa je res treba na vlak. Vse se enkrat konča, ostanejo pa lepi spomini.

Video:
V Mariboru pod Piramido
http://www.youtube.com/watch?v=1uINAEhISTY
Park pri treh ribnikih v Mariboru
http://www.youtube.com/watch?v=alXB4HijC2k
Pogled s Kalvarije na Maribor
http://www.youtube.com/watch?v=-kEx-IaMWmY
Kalvarija nad Mariborom
http://www.youtube.com/watch?v=Gyj7f1NMP0k
Spletne strani:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Maribor
http://sl.wikipedia.org/wiki/Piramida,_Maribor
http://www.maribor-pohorje.si/default.aspx?str=314&jezik=1&stran=dozivetja&id_doz=995&id_pred=27

Veržej in Banovci - 27. 10. 2009

Sonce se hoče odkupiti za včeraj: ni več skrito nad nizko oblačnostjo, lepo se odkriva in ozarja jesensko pokrajino. Smer: proti Ljutomeru, ampak samo skozi Bakovce in preko Mure do Veržeja. Tam se začne pravo raziskovanje in to življenjsko potrebno: kje je avtobusni vozni red. Navadno "sekirava" že kar šoferje, kakšne so možnosti za povratek. Običajno ne vedo natančno, ker poznajo samo svojo progo in naju napotijo na vozni red, ki je na vsakem postajališču. In navadno tudi je, tokrat pa ne. Sprašujeva domačine, ki pa ne vedo natančno. Problem je namreč, da ta teden ni pouka in je avtobusov manj. Nekako bova že prišli v Mursko Soboto. Za začetek se napotiva v Banovce, sorazmerno mlado termalno kopališče, ki pa se je kar razvilo. Ni se treba umikati avtomobilom, ker je ob cesti posebna kombinirana kolesarska steza in steza za pešce. Tako je v bistvu po vsem ravninskem delu Pomurja. V toplicah pa pokriti bazen, bazeni na prostem, prijazne hišice in lepo urejen kamp. Vse natančno pregledava, le toliko sva diskretni, da pustiva naturiste pri miru. Po njih so postali Banovci tudi najbolj znani, se mi zdi. Vračava se kar po poljski poti mimo konjev, ki jih na tem področju ni malo. Se pozna, da sva blizu Ljutomera, ki je med drugim znan tudi po kasaških dirkah.

V Veržeju obiščeva Salezijanski dom, v katerem je tudi penzion Mavrica, Center DUO - center domače umetnostne obrti in Marijanišče. Lepo so uredili nekdanji vzgojni zavod, ki je našel prostor v novi zgradbi skupaj z osnovno šolo, v bližini je pa še vrtec. Kot je to že v navadi, se sprehodiva tudi po pokopališču in pokukava v cerkev. Še naprej sprašujeva za avtobus, pa so odgovori podobno negotovi. Dovolj časa imava, da zakorakava še do Babičevega mlina, ki je kombiniran - samo kolo ima na Muri, zgradba mlina pa je na suhem. Že tako ima mlinar kar težave ob visoki vodi. V lokalu na avtobusnem postajališču se sončiva in uživava ob kavi, pri tem pa upava, da bo avtobus pripeljal deset pred pol tretjo, ko delavci rabijo prevoz. Res pripelje, sva pa edini potnici. Tudi sicer se pogosto zgodi, da je potnikov na nekaterih progah malo in upam, da jih avtobusno podjetje ne bo ukinilo. Še zadnjič se sprehodiva po mestnih ulicah in posediva ob kozarčku vina, da se posloviva od gostoljubne Murske Sobote. Jutri zjutraj bo treba spakirati in se vrniti domov. Kako hitro mine teden!

Video:
Babičev mlin na Muri v Veržeju
http://www.youtube.com/watch?v=h-EkFZ8VMe8
Spletne strani:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ver%C5%BEej
http://www.donbosko.si/verzej/?q=node/37
http://www.centerduo.si/tic/node/17
http://www.terme-banovci.si/home.php?ln=slo

Dobrovnik in Moravske Toplice - 26. 10. 2009

Nizka oblačnost - tako je res bilo. Pač nismo v Primorju ali v gorah. Samo, da je suho, pa je v redu. Prvi cilj je Dobrovnik in orhideje. V tropskem vrtu in med elegantnimi cvetovi bi jaz preživela cel dan. Fotografij bo na kupe, spominov pa tudi. Človek si ne more kaj, da ne bi občudoval oba podjetnika, ki sta tako dobro izkoristila toplo vodo. V okolici poleg že znanih hlevov za perutnino opaziva še nekaj novejšega: dve sijoči polkrogli, ki izgledata kot vesoljski postaji. Bioplin - prebereva na tabli in se spomniva, da sva nekaj takega videli pred dnevi tudi v bližini Turnišča.

Na poti nazaj v Mursko Soboto bi bil greh ne ustaviti se v Moravskih Toplicah. Te so postale že pravo turistično mesto. Hotel Vivat in apartmaji, kompleks Terme 3000, apartmajsko naselje Prekmurska vas, vmes pa bazeni in vse, kar spada zraven. Še najbolj pri srcu so mi stare, s slamo krite hiške, čeprav so strelovodi malo štorasti. Pa avla v hotelu Ajda s slikovito dekoracijo in zelenjem...

Po plavanju je treba kalorije nadomestiti s krepkim obrokom. Danes je bila za posladek celo gibanica, včeraj smo pokušali bograč, tudi zelo dobra ajdova kaša je že bila na vrsti, pa gobe... Skratka: veliko specialitet poleg standardnih jedil. Kako naj se človek zadrži?

Video:
Ocean Orchids - tropski vrt
http://www.youtube.com/watch?v=LH934oxRqfU
Ocean Orchids - tropski vrt 1
http://www.youtube.com/watch?v=mH-Js6wR8BY
Ocean Orchids - orhideje
http://www.youtube.com/watch?v=XpjPzy_Li1g
Moravske Toplice - avla hotela Ajda
http://www.youtube.com/watch?v=I5SgQWFWzCs
Moravske Toplice
http://www.youtube.com/watch?v=E156ML0VSVg
Spletne strani:
http://www.dobrovnik.si/sl/kraji_d.asp
http://www.oceanorchids.si/si/index.php
http://www.moravske-toplice.si/video.php?lang=
http://www.terme3000.si/home.php

Murska Sobota v dežju, megli in soncu - 24. in 25. 10. 2009

Sobota in nedelja: dva dneva, ko sicer pogoste avtobusne zveze za različne kraje v Pomurju ne delajo. Le tu in tam kakšen avtobus za vzorec v soboto, v nedeljo pa skoraj nič. Torej ostaneva v Murski Soboti. Ker v soboto dežuje, zjutraj malo več bereva. Bela Masajka v tretjem delu ni več tako vznemirljiva, zanimiva je pa še vedno. Kavico si privoščiva v hotelski kavarni, glede slaščic v "pridruženi" slaščičarni pa ostaneva karakterja. Potem pa dežnika na plan in sprehod ob izložbah in po trgovinah. Rineva proti severu in si najprej privoščiva nekaj nakupov v Tušu. BTC pa je še naprej proti Martjancem. Ampak nama uspe skoraj tri kilometre dolg "obvoz" po poljskih poteh in lokalnih cestah levo od glavne smeri. Tako odkrijeva Merkur in preveriva, če je njihova ponudba dovolj velika. Malo dežuje, pa spet neha, midve pa vztrajno nakupujeva z očmi, komentirava ekipo pri bowlingu, na povratku v hotel pa še kritično obdelava ureditev vrtov pri stanovanjskih hišah. Zvečer je spet čas za branje, kopanje v bazenu in poslušanje glasbe. V hotelu gostimo svatbo in godejo nam do pol štirih zjutraj. K sreči ne preveč na glas.

V nedeljo naju zbudi sonce in zimski čas. Kar hitro na plan! Sprehod po skoraj praznih ulicah je še posebno v užitek, spomenik osvoboditeljem pred parkom še vedno stoji, veliko starih dreves v parku pri gradu pa ne več. Dovolj časa imava, da si počasi in temeljito ogledava zbirke v grajskem muzeju. Pregledne in zanimive postavitve! Najdlje se ustaviva pri filmih in posnetkih življenja ob Muri, v grajskem salonu in rekonstrukciji stare hiše. Tam prisluhneva pogovoru med dedkom in vnukom in ugotavljava, da bi skoraj rabili prevajanje. Zunaj je megla zakrila sonce, vendar naju želja po pohajkovanju ne mine. Pri evangeličanski cerkvi naletiva ravno na konec obreda in si lahko ogledava notranjost. Tu sva že bili in se navduševali nad domačnostjo in preprosto ureditvijo. Ugotoviva, da pri maši še vedno pojejo v stari prekmurščini in nama je žal, da nisva prišli prej in to doživeli v živo. Po kratkem opoldanskem odmoru se odpraviva proti Rakičanu in pregledava izbor bolnic. Spet sije sonce in kar nekako se nama ne da pod streho. Obiščeva še židovsko pokopališče, pa običajno pokopališče, kjer se čudiva nama nenavadnim priimkom na nagrobnikih. Vedno znova pa sva pretreseni ob napisu, da je aprila in maja 1945 tu umrlo za svobodo čez 500 vojakov ruske armade. Grozljivo.

Video:

Muzej v Murski Soboti
http://www.youtube.com/watch?v=CMhFCVTIlCE
Pokrajinski muzej Murska Sobota
http://www.youtube.com/watch?v=aAubVl2RRwQ
Evangeličanska cerkev v Murski Soboti
http://www.youtube.com/watch?v=TBGlZ2fAuqM

Spletne strani:
http://www.pok-muzej-ms.si/
http://www.evang-cerkev.si/ssobota.htm#