Slabša vremenska napoved ponedeljkove planinske skupine ne preplaši preveč: gremo pač kam bliže in uporabimo pelerine ter dežnike. Tokrat je naše izhodišče Čatež ob Savi. Ker parkiramo pred gostiščem ob avtocesti, se moramo kar potruditi, da pridemo iz "omreženega" področja. Potem pa v hrib do cerkve Svetega Vida. Razgled ni kaj prida, ker nam ga zastira megla, barve dreves in trte pa žarijo kot ogenj. Pred vasjo Žejno nekateri krenemo malo po svoje, po belih pikah in ne običajnih markacijah, pa kmalu spet najdemo pravo pot skozi Sobenjo vas in na Veliki Cirnik. Pri kočici se nam prileže malica, potem nas pa le zanima, kam vodijo te bele pike. Po prijetnih gozdnih poteh direktno do vasi Žejno, kjer se priključi običajno markirani planinski poti. Pri vabljivih klopcah v tem naselju jaz najdem tudi udobno gugalnico, ki jo takoj uporabim. Ne boste verjeli, zdržala je. Po več kot štirih urah se vrnemo na Čatež in, ker se držimo markacij, napravimo velik "obvoz" skozi naselje, da lahko spet pridemo do vozil. O dežju ne duha, ne sluha, občasno se celo pokaže sonce.
Po teh čudovitih jesenskih poteh nas je vodila Elka, ki nas zapelje še naprej - v svoj rodni kraj Brege, kjer nam pri sestri pripravijo slastno pogostitev. Tu pa se nebu zdi, da nas je dovolj čakalo, in začne z mokrim blagoslovom. Kljub temu z dežniki vsaj malo raziščemo Elkine mladostne terene in najdemo celo drevesa z eksotičnimi sadeži v obliki zelenih krogel.
Ampak dneva še ni konec: na račun rojstnega dneva nas Elka počasti še s kmečko pojedino v restavraciji v Leskovcu. Želimo ji še veliko lepih poti in skupnih prijetnih trenutkov!
Srednja slika: Vinko Šeško
Ni komentarjev:
Objavite komentar