Koliko jih je že bilo? Štirje aktivni so nas spremljali, pa še en upokojeni. Res smo bili v skrbnih in strokovnih rokah, pa še dobrih organizatorskih. Sredin planinski in naravovarstveni pohod je bil namenjen vodi in gozdu in začeli smo ga tam blizu Šentruperta na Dolenjskem. Zanimalo nas je področje, kjer izvirata Mirna, Bistrica in Sopota. Največ časa smo posvetili Bistrici, ki res zasluži svoje ime, svojo vodo pa bistri tudi v slapovih in poskokih, katerih šumenje je božalo naša ušesa. Oči pa se niso mogle nagledati belih poljan kronic. No, gledati je bilo treba tudi pod noge, saj je ponekod pot bila, potem pa je spet ni bilo... Pravi izziv za noge in ostali deli telesa so morali tudi sodelovati. V zanimivi razlagi smo spoznavali značilnosti različnih vrst gozda in rastlinja v njem. Žal nam je bilo za nekatere opuščene mline in bili tem bolj veseli vsaj dveh še delujočih. Sicer pa smo se ure in ure počutili "daleč od ponorelega sveta". Pravo odkritje nam je pomenil obisk vasi Velika Preska, ki je kot razvojna vas res lepo urejena in nudi veliko možnosti za razvoj podjetništva in turizma. Dokaz, kako ljudje, ki imajo ideje in složno delajo, lahko ohranijo svoj obstoj in obstoj mladih tudi v vaškem okolju. V galeriji smo si ogledali razstavo 50 slovenskih dreves, potem pa se sprehodili še do slikovitega naselja Polšnik. Pred njim so se nam odprle doline ter nižji hribi in za njimi kristalno čiste gore. Res dan za uživanje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar