Veliko vprašanje zgodaj zjutraj: ali velikonočnice na Boču že cvetijo? Predvidevamo, da smo tiste pod njim že zamudili. Torej, kar na pot! Z dvema avtomobiloma smo preko Planine pri Sevnici in Šentjurja ter Šmarja pri Jelšah hitro na Podplatu pred Rogaško Slatino, kjer zavijemo levo in se še malo peljemo. Ugotovimo, da imamo do planinskega doma uro in pol hoda, na vrh na 978 metrov pa še uro. Mala malica za nas! Ampak v hrib še brez malice. Krasna pot skozi gozdove, okrašena z reso, suho travo, više pa z izruvanimi drevesi. Dom na Boču se nam že dobrika na koncu travnikov, mi pa bolj iščemo velikonočnice. Ni jih še veliko, v glavnem so popki, zato so pa še bolj dragocene. Za domom se spet zagrizemo v strmino, više smo, več je zvončkov, tudi na vrhu pod razglednim stolpom je vse belo. Piha pa piha, zato jo s stolpa s kar lepim razgledom hitro popihamo v zavetje na malico. Ko se vračamo, se nekateri cvetovi velikonočnic radodarno odpirajo proti soncu in našim očem.
Radovednost nam ne da miru: gremo preverit še na Ponikvo, mogoče pa tudi tam še kaj cveti. Kar veliko cvetov nas je počakalo, sploh za visoko smreko. Kot otroci smo veseli teh puhastih in kosmatih glavic.
Ni komentarjev:
Objavite komentar