Ker ni kombija, ostaja ponedeljkova skupina v domačih logih. V Boštanj krenemo, potem pa na Apnenik in skozi Zavine vse do Novega Grada. Po dolinah se še podijo meglice, mi pa se grejemo na soncu kot martinčki in pasemo oči na lepo urejenih domačijah, zidanicah in vinogradih. Neverjetno veliko češenj se nam ponuja ob poti, nekatere celo lahko dosežemo, najlepše pa so rezervirane za ptiče čisto na vrhu dreves. Da ne bi bila malica preveč enolična, se sladkamo še z borovnicami in gozdnimi jagodami. Naš šef Vinko z ženo je obljubil obisk pri znanki Štefki, zato se spustimo malo proti Logu pri Vrhovem, ostajamo pa še vedno v zavetju gozdov. Pa je že pred ciljem šranga: ljubeznivi par z Vrhovega nas ne spusti kar tako mimo, je treba za zdravje spiti kakšen šilček ta kratkega. Štefka nas pričaka s čajem, medom, medico, kavo, pecivom... Malice, ki jo nosimo s sabo, danes sploh ne bomo rabili. Gostiteljica nas popelje po bližnjici nazaj na Novi Grad, vmes pa je ponovno postanek pri šrangi, tokrat za pecivo in vino. Ker se ne bi radi vračali po isti poti, jo uberemo v smeri Mrtovca, vendar bi bilo vseeno pametno priti nazaj na Apnenik. Vmes pa velika gozdna dolina! Kaj to nam: zalomastimo po celem navzdol, preskočimo potoček, potem pa v hrib. Kmalu smo spet na poti, pa nam je skoraj žal: gojzerje komaj vlečemo iz blata. V mlaki pred asfaltno cesto se malo očedimo, potem pa lepo zlagoma proti Boštanju. Dneva seveda še ni konec, treba je še k Vinku in Anici domov, da spet jemo in pijemo ob Anicinem rojstnem dnevu ter voščimo: Zdravja, sreče tebi vsak od nas želi in, da še večkrat skupaj veseli bi bili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar