Ker se ne odpravljamo daleč, se dobimo uro kasneje kot običajno - ob pol osmih. Da ne bi hodili po temi, smo rekli. Preveč svetlo pa tudi zdaj ni, saj nas obdaja gosta megla. Proti Svetemu Roku zavzamemo vso širino ceste in avtomobilisti lahko izbirajo, koga bi podrli. K sreči proti Lamperčam zavijemo v gozd in potem kar skozi vinograd, tu ne oviramo nikogar. Ko jo mahamo skozi Šetenje, je Žabjek obsijan z neko čudno svetlobo, ki pa se kmalu razgubi. Megla je močnejša. Tone in Slavica v topli zidanici v Prešni Loki pripravita pravo pogostitev. Še dobro, da je pot proti Žurkovemu Dolu vsaj nekaj časa navzdol. Spet se zagrizemo v hrib, potem pa po grebenu lepo v Florjansko ulico. Tu smo že skoraj doma, če ne bi bilo treba pri Anici in Vinku pokusiti vsebine rumovega lonca. Kar se mora, ni težko! Tudi štiri ure hoje ni bilo preveč naporno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar