V Pomurje se s prijateljico Tilčko radi vračava. Že vožnja z vlakom do Murske Sobote je pravo doživetje,
hotel Diana nama nudi prijazno zavetje, raziskovati pa je tudi kaj v teh krajih.
Za dobrodošlico naju osebje najprej vabi v slaščičarno, kjer se okrepiva z velikim kosom torte, sami pa primakneva še nekaj drobiža za kavico. Popoldne pa na potep v nakupovalni center.
Saj ni nobenih velikih potreb, pa vseeno kupim še en flis in nekaj kratkih nogavic, da ne bi hodila zastonj.
Na Kapelo se je treba podati v lepem vremenu in današnji dan bo ravno pravi. Najprej z avtobusom do Radencev, potem pa po turistične informacije. Mlada dekleta ne vedo kaj dosti o peš poteh, oborožijo pa naju s prospektom o Atilovi poti. Tudi ta nima kakšnih koristnih informacij o poteku poti in zemljevida, zato kar glasno godrnjam. Tako glasno, da me sliši domačin in prijazno razloži, da je treba iti do krožišča pri lekarni, potem pa desno in po pločniku, dokler ta je, mimo pokopališča in levo v hrib.
Tako tudi napraviva in od pokopališča naprej res uživava na gozdni sprehajalni poti na Kapelski Vrh.
Tam se znajdeva med vinogradi in razgledi daleč naokrog. Ogledava si cerkev Svete Marije Magdalene, potem pa pešačiva lepo naprej skozi Radenski Vrh in Kobilščak na Janžev Vrh. Tu si je treba privoščiti kozarček janževca, da je pot skozi naselje Boračeva, ki bi lahko konkurirala kar za najdaljšo slovensko vas, malo lažja. Po polju kreneva povprek, da se rešiva asfalta, in po skoraj treh urah potepanja sva spet v Radencih. Narava sicer poskuša malo popraviti zanemarjeni park, pa ji ne uspeva prav dobro, še slabše pa je s starimi domovi, ki so bili včasih v ponos zdravilišču.
Še najbolje izgledajo najnovejše stavbe hotelov, betonske škatle pa že kažejo znake staranja. Kakšen je ostareli beton, je za primer tudi moderna cerkev. Nič kaj prijetni pogledi, bolje, da jih usmeriva v naravo, ki kar kipi od zelenja in cvetja.
Več posnetkov:
Video:
Spletne strani:
Ni komentarjev:
Objavite komentar