Zadnji dan bivanja v Murski Soboti je namenjen predvsem Črenšovcem in Odrancem. Priti tja ni težko, saj kar precej avtobusov za Lendavo vozi po južni varianti in tudi skozi ti dve naselji v bližini Beltincev.
Cerkev Svetega Križa v Črenšovcih, ki je bila posvečena leta 1860, je zanimiva tudi zaradi tega, ker ima igralni kotiček za mlade farane. Pokopališče s spominskim parkom žrtvam vojne me spomni na nekdanjega župnika Ivana Kolenka v Brestanici in na njegovo nečakinjo Liziko, s katero sva skupaj gulili klopi v brežiški gimnaziji. Posebnost je lep spomenik materi z otrokom, ki spominja na izseljevanje, sicer pa je ob cesti veliko različnih križev in drugih znamenj. Od enega do drugega konca naselja je skoraj pol ure hoda, potem pa se začnejo Odranci, ki so tudi približno tako dolgi. Stare hiše, nekatere lepo obnovljene, se vrstijo ob glavni cesti, novejše pa silijo tudi na polja. Videti je mogoče še tudi veliko neometanih hiš, ki so bile verjetno zgrajene iz doma izdelane opeke. Tu in tam so se ohranile še značilna poslopja v obliki črke L, skupaj s hišo je tudi gospodarsko poslopje. Ob cesti se vije tudi kolesarska in sprehajalna steza. V Pomurju je takih rešitev veliko, ponekod so steze celo na obeh straneh ceste.
Sicer pa so Odranci znani po mogočni cerkvi Svete Trojice, ob gradnji katere je bilo nemalo težav, med drugim je leta 1966 pri gradnji kupole izgubilo življenje osem ljudi.
Današnjo obliko je cerkev dobila šele leta 2005. Notranjost je poslikana s sedmimi freskami Staneta Kregarja, sliko za oltarjem pa je naslikal akademski slikar Štefan Hauko.
Dopoldansko "romanje" dopolniva še s skokom v Moravske Toplice, kjer bolj kot hotele, občudujeva turistično naselje hišic. Meni so še vedno najbolj všeč tiste, ki so krite s slamo. Sprehod ob igrišču za golf prekine kratka ploha, sicer pa nama vreme res služi.
Vsega lepega je enkrat konec - posloviti se je treba. Vožnja z avtobusom v Maribor preko Benedikta in Lenarta je lepo doživetje, dan pa je treba polepšati še s pohajkovanjem po Mariboru.
Avstrijski ljubitelji vesp so zasedli in popestrili središče, kjer je tudi veliko stojnic z različnimi starinami.
Eden od ribnikov je sicer prazen, ker ga urejajo, kljub temu pa je pomlad natresla veliko cvetja in zelenečega drevja. Tako je sprehod tu res užitek. Med kosilom še malo dežuje, tako imava oprano pot na Tabor, ko pa uživava na ulicah pod Piramido, se nama že smehlja tudi sonce.
Sprehajalne poti ob Dravi pa vabijo za kdaj drugič.
Več fotografij:
Video:
Spletne strani:
Ni komentarjev:
Objavite komentar