Zbudimo se v Nesebarju (http://en.wikipedia.org/wiki/Nesebar) ob Črnem morju. Naselbina je obstajala že v času Tračanov 3000 let pred našim štetjem, kot grška kolonija je bil pomemben trgovski center, Rimljani, Bizantinci in Bolgari se menjujejo kot gospodarji, 1453 ga zavzamejo Turki. Čeprav v tem času nazaduje, ohrani svoje arhitekturno bogastvo in ga še obogati v času bolgarskega preporoda (19. stoletje) z gradnjo tipičnih lesenih hiš. Nekaj let pripada Vzhodni Rumeliji, po letu 1886 pa Bolgariji. Od začetka 20. stoletja se razvija v obmorsko letovišče z novim in obnovljenim starim delom, ki je pravi muzej na prostem in pod zaščito UNESCA.
Zajtrk si je treba zaslužiti: nekateri plavajo, drugi se samo sprehajamo po mivki in uživamo v svežini jutranjega zraka. V hotelu si sami postrežemo s hrano in pijačo, jaz sem med tistimi, ki jim je najbolj všeč sočna lubenica. Dodati pa je potrebno še kaj bolj konkretnega: čaka nas ogled mesta.
Konec leta 2009 je imel Nesebar okrog 12 tisoč prebivalcev. Sprehodimo se po novejšem delu mesta s številnimi trgovinami, potem pa po nasipu v stari del, ki je bil včasih otok (850 krat 300 metrov).
Na levi se nam odpira pogled na Slančev breg (Slanchev Bryag) - letovišče ob osem kilometrov dolgi plaži z okrog sto hoteli, 600 kavarnami, restavracijami in trgovinami. Prava turistična industrija!
Na desni so naši hoteli in nekaj sto metrov dolga plaža z ležalniki in senčniki. Na nasipu nas pozdravi stari mlin na veter, ob vhodu pa ruševine tračanske (3000 let stare) utrdbe in zvoki dud.
Pred dva tisoč leti se je dvignila gladina Črnega morja, zato je veliko starih ostankov pod vodo. Včasih je bilo na tem otoku okrog 80 cerkva in kapel, tudi danes jih je verjetno največ na svetu glede na število prebivalcev.
Gremo mimo cerkve Svetega Janeza Krstnika iz desetega stoletja, na ogled se nam ponujajo ruševine bazilike Svete Sofije iz 5. - 6. stoletja, občudujemo cerkev Kristusa Pantokratorja iz sredine 14. stoletja.
To je značilna zgradba z vodoravnimi pasovi belega kamna in rdeče opeke, s slepimi loki na stebrih, keramičnimi diski in rozetami. Zelo lepo na pogled.
Prijetne so tudi stare lesene hiše, ki jih navadno radodarno obrašča vinska trta.
Nekaj časa še sledimo vodiču in vodički, potem pa se porazgubimo po trgovinicah, kjer kar mrgoli spominkov: keramika, med, vino, pletenine, kvačkani in pleteni namizni prti, rožno olje in izdelki iz njega...
Valovi, veter, mivke čar - to vse bil je Nesebar.
Mlin na veter, cerkev kup, trgovin pa za obup.
Na senčni terasi si privoščimo kavo, potem pa iščemo kaj značilnega za pod zob. V samopostrežni restavraciji odkrijemo osvežujočo hladno juho iz jogurta s kumaricami - tarator (http://en.wikipedia.org/wiki/Tarator), h kateri gre odlično zeljanica. Za konec sprehoda sledi hladno pivo in sladke marelice ob igranju kart pred hotelom. 
Z balkonov se res odpirajo krasni razgledi, zato izrabim gostoljubje desetega nadstropja za nekaj posnetkov.
Po večerji še sprehod po plaži. Nekateri se hrabro borijo z valovi in mivko, baje je nekdo celo na glavo skakal v vodo in zaglavil v sipino, meni pa ni preveč za take hece. Ob desetih v miru odplavam nekaj krogov v bazenu pri hotelu, na koncu pa preberem, da plavanja v njem ne priporočajo po pol devetih zvečer. Le zakaj - pri vseh tistih lučeh in največji globini manj kot meter in pol!
Več posnetkov:
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar