Ko se ob šestih zjutraj zbiramo za odhod, se navdušujemo nad svetlimi zvezdami in upamo na lep dan. Ker moramo kombi vrniti že kmalu popoldne, ne smemo iti predaleč. Skozi Celje brzimo proti Gornjemu Gradu, kjer se ustavimo za kavico, potem pa se že dvigamo proti prelazu Črnivec na nadmorski višini 902 metra. Samo malo navzdol proti Kamniku, pa je že treba zaviti na desno proti Kranjskemu Raku. Da si skrajšamo pot, se peljemo še malo naprej, potem pa le parkiramo in: pot pod noge. Vzpenjamo se po gozdu, kmalu pa že ogledujemo lesene pastirske koče na Mali in kasneje Veliki planini.
Živine na paši ni več, veliko lastnikov bajt pa želi izkoristiti lepo vreme in pridno delajo okrog njih.
Poti na planinah so lepo označene z ličnimi tablami na suhih drevesih. Vse bolj se nam odpirajo obzorja, nebo pa je kristalno čisto in neverjetno temno modro. Za naselji bajt se razprostira rob iz sivih Kamniško - Savinjskih Alp. Povzpnemo se do Kapele Marije Snežne, ki so jo prvič postavili leta 1938, med vojno je bila požgana, 1988 pa obnovljena. Pri eni izmed bajt najdemo gostoljubno mizo s klopmi za malico.
Foto: Vinko Govekar.
Kar ne moremo se ločiti od teh prostranih pašnikov na višini 1500 do 1666 metrov z redkimi drevesi in globokimi jamami. 
Vračamo se po robu planote, da lahko kukamo proti Kamniku in še kam dlje, čeprav je dolina v rahlih meglicah.
Na Črnivcu si privežemo dušo s pijačo in sladoledom, občudujemo lepe gorenjske nageljne na balkonih, ne moremo pa spregledati tudi ostankov naravne katastrofe v preteklih letih.
Da bi bil dan še lepši, ga zaključimo na Primožu s pojedino in proslavitvijo dvojnega praznika. Vse dobro, Elčka!
Več fotografij:
Spletne strani:
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar