Gorenje Dole - to mi je nekako nenavadno: kako naj bodo "gor", če so pa "dol". Tudi Dolenje Dole je čudno ime: kot bi bil kraj dvakrat "dol". Je pa ta vas v bližini Škocjana krasno izhodišče za pohajkovanje po hribih in dolinah naokrog. Pred gasilskim domom je dovolj prostora za parkiranje, potem pa pot pod noge. Danes kar nekam hitimo, saj se moramo ogreti, ozračje se je v nekaj dneh zelo ohladilo. Smer jugozahod in vzpenjamo se proti Segonju. Domačini pravijo Segoje, mi pa se trudimo in nekako nam uspe namesto Segonje povedati nekaj drugega, ker zadnji "e" nadomestimo s črko "o".
Ob poti se vrstijo zanimive hiše, zidanice, vikendi, hribi na zahodu pa se kopajo v jutranjem soncu.
Kmalu se nam odpre tudi pogled proti Gorjancem in v dolini pod nami na nas čaka Škocjan.
Ampak najprej se moramo spustiti v vas Zloganje, kjer nam pozirata dva konja, z glasnim mukanjem pa nas pozdravi tudi čreda govedi, ki ima verjetno premalo paše. Cerkev ni najbolj vzdrževana: zidovi pokajo, izgleda, da se stavba na enem mestu malo poseda. Nenavadno pa je to, da ima božji hram na oknih korita z lepimi rožami. Preseneti nas nenavadni zvok kombija, ki vabi k nakupu kruha in drugih pekovskih izdelkov. Praktično za manjše kraje, da ni treba kam daleč v trgovino.
Škocjan je zelo raznolika mešanica starega in novega, veliko je tu trgovinic in manjših obratov. Ogledamo si tudi staro središče okrog cerkve, pred katero stoji velik kip doktorja Ignacija Knobleharja, misijonarja in raziskovalca Belega Nila. Njegova rojstna hiša je nasproti cerkve, posvečena pa mu je tudi Knobleharjeva pot po okoliških krajih. V cerkvi Svetega Kancijana hranijo zemljo iz njegove grobnice v Neaplju, kjer je pokopan.
V prijetni kavarni spijemo kavo, potem pa se vračamo, tokrat po polju zahodno od Zloganja. Povzpnemo se na Goriško Goro, potem pa na desno po prijetni gozdni poti zaokrožimo pot do Segonja. Toliko kostanja je na tleh, da ga moramo nekaj nabrati. Pride nam prav v gostoljubni Kraljevi zidanici, kjer ga spečemo in dodamo dobrotam, s katerimi nas časti Elka ob svojem prazniku.
Treba je pokusiti, če je lansko vino še dobro, kako kažejo različne vrste letošnjega mošta... Kaj zato, če je začelo zunaj rahlo rositi, bo še bolj veljalo: Kol'kor kapljic, tol'ko let!
Foto: Vinko Šeško
Več posnetkov:
Spletna stran:
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar