2. 9. 12

Mariborsko Pohorje in Maribor - 1. 9. 2012

Pet zjutraj je. Zunaj dežuje. Pravijo, da se ob dežju Cigani vesele, ker vedo, da za njim posije sonce. Korajžno pripravim nahrbtnik in vso ostalo opremo za sobotni pohod Planinskega društva Lisca Sevnica. Pri prevozniku preko ceste se že ogreva avtobus, torej bo spet prevoz od vrat do vrat. Odprem dežnik, toliko, da ga zmočim, pa sem kmalu spet pod streho. Na avtobusni postaji se vozilo skoraj napolni, nekaj pohodnikov poberemo še spotoma in že brzimo proti Zidanemu Mostu, Celju, po avtocesti ... Dežuje. Veseli smo postanka za kavico in druge potrebe, potem naprej proti Mariboru. Skrbna Darinka je na tekočem, kje se moramo izkrcati za začetek Slovenske planinske poti: na odcepu Poti na okope od Streliške ceste pri hišni številki 70 v Spodnjem Radvanju. Dežuje. Poiščemo pelerine, anorake, dežnike ... . Ne krenemo pa takoj na pot, Darinka nas vodi na bližnje parkirišče, kjer nas čaka presenečenje: dobrodošlica v obliki obloženih kruhkov, peciva in različnih pijač. 

Njeno sorodstvo je tako priročno razporejeno po Sloveniji, da taka pogostitev sploh ni izjemna. Dežuje. Mi pa lepo v koloni v hrib, po gozdu, skozi zaselek Habakuk (gomilna grobišča s halštatskimi in antičnimi grobovi) do Poštele
Tu smo na območju nekdanjega gradišča iz osmega stoletja pred našim štetjem. Naselbina je bila konec starejše železne dobe opuščena, znova pa je oživela v pozni mlajši železni dobi. Naselje je bilo obdano s kilometer dolgim obrambnim nasipom, odkrili so temelje svetišča in več hiš iz obdobja od 4. stoletja pred našim štetjem do 4. stoletja našega štetja. Najdene keramične in kovinske predmete hranijo v mariborskem muzeju. Le slutimo lahko veličino tega strateško pomembnega mesta, table z informacijami pa so nam pri tem v veliko pomoč. 
Ves čas se polagoma vzpenjamo, ponekod bolj strmo, pa se pot spet malo zravna. V glavnem so to nekdanji kolovozi in dobro shojene poti po njih ali ob njih. Mešani gozd tudi v vročih poletnih dneh verjetno nudi dobrodošlo senco in osvežitev. Stopamo po odpadlem listju (znak jeseni ali velike suše?), pazimo na gladke korenine in manjše luže. Dežuje. 
Končno iz gozda stopimo na travnato traso smučarske proge, ki smo jo do sedaj puščali na svoji desni. Pozimi tu kar vrvi od smučarjev, danes pa smo mi edini uporabniki. Po dveh urah smo pri zgornji postaji gondolske žičnice in pod svojo streho nas sprejme gostišče Koča. Toliko čaja baje že dolgo niso prodali, prijetno okolje pa nas primami tudi s pohorskim piskrom, gobovo juho, ajdovo kaša z gobami ... Zunaj še vedno dežuje, zato se odločimo za povratek z gondolsko žičnico - pohorsko vzpenjačo. Nobene posebne gneče ni, kabine pa udobne in zaupanja vredne, saj so novejšega datuma. Lojze nas že čaka z avtobusom in nas zapelje v središče Maribora, kjer se odvija 12. svetovni festival praženega krompirja
Pridemo ravno ob začetku deljenja prve runde in kljub dežju se obiskovalcev kar tare. Ker na takem festivalu nisem prvič, sem primerno opremljena s keramično posodo, ki jo je z vrvico mogoče obesiti okrog vratu, in z leseno žlico. Že prva pokušnja na stojnici gostilne iz Celovca je zelo slastna, pa tudi vse naslednje. Najboljši pražen krompir pa je brez dvoma pri ekipi našega planinskega društva, kjer si deležen še kakšnih mesenih in tekočih dodatkov, za boljšo prebavo pa skrbi veseli harmonikar. Nekajkrat obhodim prizorišče, tu in tam še kaj poskusim, potem pa mi je dovolj razigranosti in se grem malo potepat po Mariboru. 
Nekaj korakov stran: na Gosposki ulici ni žive duše, skoraj popolna tišina, najbolj glasne so še dežne kapljice. Sprehodim se mimo rotovža, tržnice, univerze, stolnice, potem pa me povleče v zelenje Mariborskega parka. Predvsem me tudi zanima, če je pri Treh ribnikih prvi še vedno suh. 
Prijetno sem presenečena, da je vse lepo urejeno, dodali pa so še slikovit vodomet. Vodne kapljice pa pršijo tudi iz zraka. Ob štirih se zberemo v avtobusu in zapustimo Maribor. Dežuje. Kratek postanek pri Hochkrautu v bližini Celja. Dežuje. V Sevnici se spet pripeljem skoraj pred prag bloka. Dežuje. Pa naj! Saj smo si tako želeli padavin. Nam vzdušja dež ni prav nič pokvaril.
Video:

Ni komentarjev: