Ker nismo namenjeni zelo daleč, se komaj četrt pred osmo zbiramo na avtobusni postaji v Sevnici za izlet Društva upokojencev Sevnica. Napovedana temperatura nad trideset je gotovo kriva, da nas je tudi udeležencev komaj nekaj čez trideset, ampak trdno odločenih, da se vročini ne damo. V lepo ohlajenem avtobusu dobre volje napredujemo skozi Celje do Rogaške Slatine, kjer zadiši po kavi in prvih okrepčilih.
V Janezovem hramu imajo pogrnjene mize tudi že za našo malico, vendar je to treba najprej zaslužiti.
Preko ceste je Kozmetika Afrodita, kjer nam prijazna gostiteljica predstavi podjetje in izdelke, pokaže film, potem pa povabi k nakupom. Za zdravje in lepoto je vredno zapraviti kaj denarja, ampak jaz se ne pustim zapeljati. Če trenutno nič od njih ne rabim, pač ne bom po nepotrebnem kupovala. Okusna enolončnica nam da novo energijo za raziskovanje Rogaške Slatine.
Steklarna ni daleč, pa se vendar zapeljemo z avtobusom. Pri pečeh občudujemo steklopihalce, ki delajo v veliki vročini, pa tudi brusilce, ki ustvarjajo umetnine, ki so znane po celem svetu. Obisk z vodstvom sicer stane štiri evre, ampak vstopnico je mogoče vnovčiti v trgovini in za ta denar že dobimo kakšen kozarček ali vazico, z doplačilom pa kaj več. Pametna poteza: tako vsak odide s kakšno malenkostjo, da mu ne bi propadla vrednost vstopnine. Avtobus je vroč kot pekel, ko nas šofer odpelje na avtobusno postajo.
V bližini nas že čaka lokalna vodička, ki nas popelje po zdravilišču. Prijetno sem presenečena nad lepo ureditvijo, ker je pred leti vse skupaj izgledalo bolj klavrno zaradi problemov pri lastninjenju. Sicer še najdemo kakšno črno točko, v glavnem pa so zgradbe in parki vzdrževani in negovani. Poleg napisov za standardne goste iz zahodne Evrope je mogoče opaziti veliko ruščine. Sprehodimo se proti kopališču, se osvežimo z vodo pri Ivanovem vrelcu, od spodaj zremo proti Hotelu Aleksander, ki ima edini pet zvezdic, se spustimo v osrednji park in pokukamo še v Hotel Donat in vezni hodnik med hoteli. Kristalna dvorana zaradi evropskega kongresa pastorjev Krščanske adventistične cerkve žal ni na voljo za ogled.
Našo pot nadaljujemo proti Rogatcu, katerega stare ulice so tako ozke, da komaj lahko pridemo z avtobusom pod dvorec Strmol. Ob mojem prvem obisku pred leti je bila to zapuščena stavba, danes pa blesti kot obnovljeno poslopje s staro kuhinjo, restavracijo, vinsko kletjo, dvema poročnima dvoranama, kapelico, galerijo in muzejem. V galeriji najdemo tudi dela naših umetnikov Veneta, Stoparja in Konca.
Meni je najbolj posrečen del muzeja na podstrešju, v katerem so predstavljene kuhinje iz različnih obdobij. Vodička nam na zanimiv način označi kraj in njegovo zgodovino, nam pa se že mudi naprej. Samo ozremo se na muzej na prostem, potem pa se po ozki cesti prebijamo proti Donački Gori. Pa ne na njen vrh, ampak v naselje pod njo z istim imenom.
V gostišču Pod goro nas čaka obilno pozno kosilo in druženje ob pesmi. Veselo prepevamo tudi v avtobusu, ko se skozi Bistrico ob Sotli in Senovo vračamo domov.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar