Dve leti so se mi sline cedile ob zapisnikih študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica, letos pa je padla odločitev: tudi jaz želim biti zraven.
Jutro se začne z blagoslovom rahlega dežja. Kaj pa zdaj? Krožek vendar deluje le ob lepem vremenu. Kljub vsemu se ob osmih na rondoju v Šmarju zbere 16 samih znanih in prijetnih obrazov pod pisanimi dežniki. Nihče ne razmišlja o tem, da bi se vrnil domov. Štirje prijazni šoferji in premik preko Boštanja, Hinjc, skozi Krmelj, skoraj do Šentjanža. Na levi strani nas že pozdravlja informativna tabla ene izmed posavskih tematskih poti Rudarska pot "TK PAV" Šentjanž, ki so jo uradno odprli preteklo soboto. Povezuje dva kraja (Šentjanž in Krmelj), dve šoli, pa vse ljudi, ki jih zanima narava in zgodovina ... Zapeljemo se še malo naprej po asfaltu, pri zadnji hiši parkiramo, spravimo dežnike, ker jih ne rabimo več in - pot pod noge. Kmalu smo v gozdu in kar ne moremo se nagledati bogastva gob, med katerimi je kar nekaj velikih jurčkov.
Od daleč vidimo prvo znamenitost te poti - mogočno duglazijo, ki je sicer doma v zahodnem delu Severne Amerike, tu pa naj bi jo posadili leta 1920. Jaz se teh lepotic prav dobro spomnim iz Britanske Kolumbije na zahodu Kanade. Drevesa hitro rastejo in lahko dosežejo tudi do sto metrov višine, imajo pa tudi kvaliteten les, ki je podoben macesnovemu.
Pot postaja mehkejša in bolj vlažna: prihajamo k Črni mlaki, ki je nastala na področju dnevnega odkopa (Tagbau) rudnika. Premogovništvo na tem področju sega v leto 1859, nazadnje pa so tu premog kopali leta 1955 in v glavnem izrabili zaloge. Zanimivo je, da je odpiranje potekalo z izpiranjem terena, 30 do 40 delavcev pa je nakopalo 40 do 60 ton kvalitetnega premoga na dan. Mlaka z okolico danes nudi življenjski prostor različnim živalskim in rastlinskim vrstam.
Lepa gozdna pot nas vodi naprej in na desni strani je vse bolj strm breg nad potokom Hinjo. V strmini opazimo tudi ostanke vzpenjače, s katero so spuščali nakopani premog v dolino. Ob poti pa "rudarijo" jazbeci in si delajo luknje za svoje domove. Tudi mi se spustimo v dolino in nekaj časa namenimo potoku Hinja, ki izvira v vznožju Jatne, teče skozi Krmelj in se pri Tržišču izliva v Mirno. In že smo pri zadnji informativni tabli, na kateri preberemo, da se je Krmelj razvil ravno zaradi rudnika, ki pa so ga leta 1962 zaprli.
Ime je kraj najverjetneje dobil po kmetu in mlinarju Krmelju.
Sprehodimo se do gostišča Barbara, ki z imenom spominja na zaščitnico rudarjev, nam pa nudi možnost za klepet in pisanje zapisnika ob kavi. Informacije dopolni še naš sošolec z Univerze za tretje življenjsko obdobje Milan Levstek, ki živi v kraju in s krajem. Nismo še vsega raziskali, še se bomo vrnili!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar