Macesni imajo baje že pravo barvo, torej smer - Gorenjska. Pričaka nas v soncu in kot umita. Mimogrede smo na Vršiču, kjer je še dovolj parkirnega prostora. Za nami se pa kar polni. Eno uro obljubljajo do Slemenove špice, kdor hodi več, pač dlje uživa.
Po kamniti poti med ruševjem je treba najprej na preval Vratca. Tu in tam malo visoko stopiš in se potegneš više, vmes loviš motive s fotoaparatom, pa gre. Tisti del skoraj po ravnem mi je v spominu ostal kot sprehajalna pot, pa se je tudi tu treba kdaj potruditi in na določenih odsekih ne preveč gledati strmo navzdol. Macesni so res zlati, čeprav je nekaj iglic že odpadlo, meni so pa še posebno všeč suhi osamelci. Konica Mangrta se kaj kmalu pokaže, končno pa za ovinkom tudi lepotec Jalovec. Potem pa še vzpon na travnik z jezerci in končno na vrh.
Razgled je prekrasen: Dobrač zelo blizu, zadaj na obzorju cel venec gora, Tamar in Rateče kot na dlani, potem pa Ponce, Jalovec ... Povsod se razgrinjajo pisane palete rumene, rdeče, rjave, zelene barve.
Po malici in zabavi s kavkami pri jezercih lovimo odseve v vodi, fotografiranja ni konca.
Da bi se še zadržali v tem raju, se večina odloči za daljšo pot mimo drevesa z luknjo in mimo snega na jasi. Tudi sicer so severne strani gora ozaljšane s snežnim okrasjem, pot pa je ponekod zmrzla. Počasi se vračamo in odpirajo se nam nove slike, sploh, ko se začnemo spuščati proti Vršiču in je s soncem obsijana tudi Škrlatica, izza katere kuka Špik, Prisank pa je tudi čisto blizu.
Na Vršiču se sončimo za lesenim omizjem, kjer nam kavke spet uprizorijo bitko za hrano, tudi sami še nekaj malega pojemo in vse skupaj poplaknemo z vinom.
Na poti v Kranjsko Goro tudi ne gre brez postankov: Prisank z oknom se nam postavi pred objektiv, Rusko kapelico je treba obiskati,
pri jezeru Jasna pa nas pritegnejo račke, čista voda in barve gozda nad cesto. V naselju si privoščimo okrepčilo, potem pa pohitimo še v Tamar, kjer žarijo bukve v vsej lepoti. Nam senca že malo omili barve,
uživamo pa v mehkobi trat okrog koče, žarenju skal v soncu in šumenju izvira Save Dolinke pri slapu Nadiža. Ustavimo se še v Planici, da si ogledamo novi plastični skakalnici, potem pa brez postankov domov. Že od Ljubljane naprej se nabira megla, pri Trebnjem pa je že kar nadležna. Kot bi nam hotela povedati, da smo imeli za danes že dovolj lepega sonca.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar