Kadar sem se vozila po Gorenjski kje blizu Bleda, se mi je pogled vedno ustavil na značilni skali v njegovi bližini. Danes smo planinci in planinke Planinskega društva Lisca Sevnica namenjeni prav tja, oziroma bolje rečeno: na vrh nad to skalo.
Gore nas pozdravljajo v jutranjem soncu, kavica in gneča na stranišču postajališča Voklo - to je za nami, že brzimo skozi Bled in še malo naprej. Pred Bohinjsko Belo nas smerokaz kaže na levo v vas Kupljenik. Kmalu ugotovimo, kakšno srečo imamo, saj nas naš malo manjši avtobus lahko pripelje prav v vas. Gospodar nam odkaže prostor za parkiranje na svojem dvorišču, potem pa še dovoli, da krenemo po bližnjici preko travnika. Kar visoko smo že (640m) in pod nami se kaže Bled z okolico. Rahlo se dvigamo po širokem kolovozu, potem pa je pot bolj strma in treba je paziti na korake. Varianta mimo podzemne jame zamika samo dva pohodnika, ki imata kasneje pri vzponu na vrh kar nekaj težav, ostali ostanemo na običajni poti. Ob poti pa na kupe gob.
Gore nas pozdravljajo v jutranjem soncu, kavica in gneča na stranišču postajališča Voklo - to je za nami, že brzimo skozi Bled in še malo naprej. Pred Bohinjsko Belo nas smerokaz kaže na levo v vas Kupljenik. Kmalu ugotovimo, kakšno srečo imamo, saj nas naš malo manjši avtobus lahko pripelje prav v vas. Gospodar nam odkaže prostor za parkiranje na svojem dvorišču, potem pa še dovoli, da krenemo po bližnjici preko travnika. Kar visoko smo že (640m) in pod nami se kaže Bled z okolico. Rahlo se dvigamo po širokem kolovozu, potem pa je pot bolj strma in treba je paziti na korake. Varianta mimo podzemne jame zamika samo dva pohodnika, ki imata kasneje pri vzponu na vrh kar nekaj težav, ostali ostanemo na običajni poti. Ob poti pa na kupe gob.
Lepo ogreti pridemo na lepo jaso s poslopjem in lovsko prežo, tudi tu med travo kimajo gobice, posute z biserno roso.
Po krajšem počitku se spet začnemo vzpenjati v gozd.
Z roba kukamo proti Bledu, potem pa nas preseneti spust. Ampak kmalu je spet treba navzgor. Tako smo zaverovani v hojo, da sploh ne opazimo oznake za vrh (1128m) in se kar začnemo spuščati na drugo stran.
Bohinjsko dolino vidimo v megli, nad njo pa je venec gora, desno se jasno odraža od neba očak Triglav in v soncu se blešči streha koče na Kredarici. Vrnemo se na vrh Babjega zoba, počivamo, malicamo in občudujemo dolino z Bohinjsko Belo. V bistvu smo točno nad kasarno. Pri vračanju smo zelo pozorni, da ne bi komu zdrsnilo, še vedno pa je dovolj prilike za razgledovanje po zelenih travnikih, slikovitih naseljih in Karavankah, ki pa se zdaj že odevajo v meglena pokrivala.
Na parkirišču naletimo še na en avtobus pohodnikov in čas je za snidenja s nekaterimi znanci, klepet o pohodih ter kakšno žlahtno kapljico.
Na Bledu ne zamudimo prilike za sladkanje in gasitev žeje, potem pa se malce utrujeni odpeljemo domov.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar