Vremenska napoved ni kaj prida, ampak splača se tvegati. S Tilčko se zapeljeva v Celje in najprej nameniva na grad. Z železniške postaje na levo mimo avtobusnih postajališč, ob parkirišču do rondoja, kjer nas pozdravlja radoživi vodomet, in že je tu informativna tabla s puščicami v različne smeri. Tudi tista za na grad je vmes. Prijetna steza med železnico in Savinjo, most, potem pa levo od kapelice Pelikanova pot na grad. Na začetku še široka, potem pa ožja se obrača sem ter tja in lepo dviga. Tu in tam se skozi zelenje zabliska pogled na mesto, nad nama pa so v megli že obrisi grajskega obzidja.
Prva vrata so zaprta, treba je na levo ob obzidju, pa malo navzdol in potem preko parkirišča k vhodnim vratom. Oktobra je dostop mogoč od devetih zjutraj do šestih zvečer, vstopnina pa je dva evra. Od tega je en evro konzumacije, ki jo lahko zapraviš v grajski kavarni Veronika. 
Napotiva se po ostankih gradu, ki jih še vedno urejajo, poskušava ujeti kakšen razgled, ampak megla je vztrajna. V lokalu se ogrejeva s čajem, potem pa po cesti vračava v mesto.
Živobarvna vinika naju zvabi na Jožefov hrib in izpred cerkve občudujeva razgled na Celje. Prijetno se je spuščati po Plečnikovi ulici, kjer so vrtovi odeti v jesenske barve. Ob vznožju ulice se obrneva na desno in prečkava Voglajno. V vodo se race tepejo za zalogaje hrane, bregove pa vse bolj zarašča japonski dresnik, ki se ga očitno ne bomo zlahka znebili.
Lakota naju prisili, da poiščeva kaj za pod zob in najbližja prilika je na železniški postaji, kjer je do dveh popoldne mogoče dobiti različne okusne malice po ugodni ceni. Polni novih moči se odpraviva po ulicah, ki so v glavnem razkopane in je treba kar iskati prehode in zasilne dostope do trgovin. Na tržnici je še nekaj življenja, sicer pa so pločniki polni mladih, ki se vračajo iz šol.
Pri že znanem velikem spomeniku se razveseliva igrivega vodometa, voda pa naju s svojim prelivanjem po veliki polkrogli razveseljuje tudi med pitjem kavice pred Mestno občino Celje. Nekdanjo Zidanškovo ulico so preimenovali v Gosposko in zanimivo se je sprehoditi po njej, kazijo jo le nekateri zapuščeni lokali. Še skok v stolnico Svetega Danijela in treba je na vlak in domov.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar