Dežuje. Pa kaj! Saj ima kombi streho in Ponedeljkova skupina se ne da tako hitro. Sava je zelo narasla in nosi s sabo smeti in odpadke, po poljih in njivah so jezerca, tla so namočena, mi pa brzimo po trdi cesti proti Beli krajini. Bučka, Novo mesto, Metlika - čas je za kavico.
Zdaj pa smer Drašiči. Tu in tam pade še kakšna kapljica, vendar nas pritegne lepota Vinomerskih steljnikov s svojimi lepi umitimi barvami.
Med manekensko vitkimi brezami se košati bahava praprot temnorjave barve, pod njo pa zapeljive mušnice in druge najrazličnejše gobe. Kar ne moremo se posloviti od njih.
Ko zavijemo po ozki cesti na levo v Vinomer, se nam kot školjka odpre dolina s slikovitimi vinogradi na levem in desnem bregu. Zapeljemo se prav do vrha, do meje s Hrvaško in Lovskega doma LD Metlika, od koder občudujemo razgled na bogastvo trt v okviru hribov, oblakov in meglic. V zraku pa velika jata ptic vadi svoje spretnosti. Sprehodimo se nazaj v dolino in fotoaparati imajo spet ogromno dela.
Zdaj pa naprej in tik pred Drašiči zavijemo na levo proti Vidošičem in naprej do Mavretičeve zidanice v Kamenici. Tam poskusimo vino in obljubimo, da se vrnemo na malico.
Spustimo se do cerkve Svete Ane in naprej do zidanice Šturm, potem pa se počasi vračamo.
Okrog Drašičev in vasi na hrvaški strani se vlačijo bele meglice, nad nami grozijo sivi oblaki, proti jugozahodu se vse bolj veča modrina, sončni žarki nas občasno pobožajo z neverjetno toplino ... . In prizor je vsako minuto drugačen. Pri Mavretičevih malicamo in hrano zalivamo z njihovo kapljico. Ob klepetu čas res hitro mine. V bližini Drašičev se ustavimo še pri studenčku ob potoku Babinec, potem pa je čas, da se obrnemo proti domu.
Na povratku se nam Vinomerski steljniki pokažejo v soncu in obvezen je sprehod s fotografiranjem.
Rosalnice s Tremi farami so tako blizu, da bi bilo škoda, ne posvetiti jim malo pozornosti. To je romarsko središče s tremi cerkvami, katerih začetki segajo v dvanajsto stoletje. Na pokopališču, ki jim je skupno, z zanimanjem prebiramo priimke. Nekateri so nam res nenavadni in tuji.
S tekočim okrepčilom v Gostilni Badovinac se poslovimo od prelepe Bele krajine.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar