V megleno jutro se peljemo na nagradni izlet - poln avtobus članov in članic Planinskega društva Lisca Sevnica. Po pozdravu predsednika Roka nam neumorna tajnica in deklica za vse Darinka izda cilj našega popotovanja. Najprej se ustavimo v Stični, kjer malicamo, potem pa se napotimo v samostan.
Sprejme nas muzejska svetnica in direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih, ki nam slikovito prikaže zgodovino samostana,
popelje po križnem hodniku in skozi cerkev Žalostne matere božje, pokukamo pa tudi v samostansko jedilnico in na notranji vrt. Stiška opatija reda cistercijancev, najstarejši samostan na slovenskem ozemlju, je začela nastajati v 12. stoletju, danes tu "moli in dela" štirinajst menihov.
Kaj sami pravijo o svojem delu:
Naše sedanje dejavnosti so zelo različne. Že vzdrževanje samostana, tega prvovrstnega kulturnozgodovinskega spomenika, katerega strehe znašajo kar dva hektarja površine, zahteva veliko časa in moči. Na skrbi imamo Slovenski verski muzej, Dom duhovnih vaj, podjetje SITIK za proizvodnjo čajev, jabolčnega kisa in drugih naravnih zdravilnih pripomočkov. Ukvarjamo se z dušnim pastirstvom na domači župniji, pišemo in izdajamo knjige duhovne vsebine, ukvarjamo se s teološko znanostjo, zlasti s teologijo srca, delamo na vrtu, v sadovnjaku, pri čebelah, pečemo hostije itd. V našem Domu duhovnih vaj se teden za tednom zbirajo skupine, ki si prizadevajo za duhovno poglobitev. V zadnjih desetletjih so bili v samostanu že številni simpoziji, večkrat tudi mednarodni.
Na pokopališču s skromnimi, za vse enakimi križi, in kasneje v muzeju se spomnimo tudi patra Ašiča, ki ga vsi poznamo po njegovih čajih. Rodil pa se je v sosednji občini Krško - na Raztezu pri Brestanici.
Na stalni razstavi Življenje za samostanskimi zidovi spoznamo bogato zgodovino samostana in dejavnosti menihov. Še posebno so lahko ponosni na Stiški rokopis iz 15. stoletja, ki je za Brižinskimi spomeniki in Celovškim rokopisom tretje najstarejše slovensko besedilo.
Z zanimanjem si ogledamo tudi drugo stalno razstavo Zgodovina krščanstva na Slovenskem, ki nas popelje od pozne antike do današnjih dni. Magistra umetnostne zgodovine in diplomirana etnologinja pa nas zna vedno pritegniti s kakšno zanimivostjo ali izzivom.
Po ogledih se priležejo topli napitki in nakupovanje v samostanski trgovini.
Zdaj pa naprej: iz megle na sonce! Skoraj ne moremo verjeti, ko nas po vzponu v vas Pristava nad Stično obsijejo sončni žarki. Prihajamo v Turistično Vas Pristava, ki je zares nekaj posebnega in zasluži, da izraz "vas" zapišemo z veliko. Mogoče pa je to le zaradi vpliva angleškega programa, ki avtomatično zapiše vse pomembne izraze v naslovih z veliko. Štiri kmetije so na tej prelepi razgledni planoti oblikovale edinstveno celoto za turiste. Pr Tonijevih nudijo postajališča za avtodome, piknik prostor z igrali, prostor za postavitev šotora, vožnje z gokarti, prostor za poroke. Pr Mežnar imajo žige za pohodne poti in ključ od cerkve, pri njih si lahko ogledate domače živali, celo vas pa oskrbujejo z mlekom, jajci in mesom. Naprodaj so tudi krompir in vrtnine. Pr Lampret ponujajo med in ogled kmečkih poslopij. Pr Okornu so predvsem znani po suhomesnatih izdelkih in kmečkih kosilih, ki jih lahko ponudijo 60 gostom. In ravno tu se najprej ustavimo.
Prijazna Mateja nas čaka s tremi vrstami aperitiva in predstavitvijo vasi.
Popelje nas med travniki do razgleda proti Kumu,
nato pa do kmetije Pr Mežnar, kjer si za malico lahko sami namažemo skuto na kruh.
Zadnji posnetek je delo Vinka Šeška.
Sledi sprehod mimo partizanskega doma z dvema spomenikoma ter po parku s krasnim razgledom do Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp, na jugu pa do Snežnika. Spustimo se do domiselno urejenega prostora za avtodome, kjer so vodovodne pipe kovinski petelinčki, nosilci pa zanimivo oblikovane lesene strukture. Občudujemo prostor za piknike z leseno hišico in igrali, Pr Tonijevih pa si ogledamo predstavitev, kako so vaščani uredili ta park iz zaraščene gmajne. Posladkamo se z jabolčnim sokom,
potem pa malo dlje hodimo do cerkve Svetega Lamberta. Wikipedia navaja:
Nedaleč stran stoji tudi cerkev sv. Lamberta (650 mnm), ki je postavljena na mestu nekdanjega gradu, v katerem je prebivala t.i. »Gospa s Pristave«, vojvodinja Virida iz Milana. Virida je bila soproga habsburškega vojvode Leopolda III., ki je vodil tudi večino naše dežele. Na gradičku je živela po moževi smrti leta 1386, do svoje smrti leta 1407 (pokopana je v Stiški baziliki). Cerkev je postavljena na temeljih gradu, ohranjena je le ena stena, ki danes služi kot oltar.
V spomin na Virido poteka po tem območju Viridina pot,
njen portret pa lahko vidimo tudi na hišici na prostoru za piknike.
Vračamo se in spet smo pri Okornu, kjer nas čaka prava kmečka pojedina, sproščeno vzdušje s harmoniko in plesom, ki se mu pridruži tudi gospodinja Marta. Kasneje izvemo, da ni samo odlična kuharica, pleše tudi pri folklori.
Vsega lepega je enkrat konec. Vračamo se veseli in polni lepih vtisov. Predsednik Rok in tajnica Darinka nam razdelita še krasne koledarje z motivi z gora, mi pa smo jima nadvse hvaležni za ta čudovit izlet.
Video:
Ko smo bili na obisku, so ravno začeli delati jaslice v cerkvi samostana Stična. Robert Kaše je posnel, kaj je nastalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar