Štirinajst članov in članic študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica se s štirimi avtomobili zapelje do Sel pod Lisco.
Na primernem prostoru nedaleč od križišča parkiramo in se po cesti napotimo v megleno jutro. Megla je tu še gostejša kot v Sevnici, ni pa mrzlo, le neprijetno vlažno.
V strmini nad cesto se nam nasmihajo telohi, ki nam pridejo prav za ustavljanje in lovljenje sape. Na ovinku zapustimo glavno cesto in napredujemo skoraj naravnost, celo navzdol, pa spet v hrib, dokler ne pridemo do grebena, kjer planinske poti vodijo levo na Ješivec, desno pa proti Lisci. Vmes odkrijemo še dva grobova neznanih pokopanih, ki sta vzdrževana. Tu in tam je pot ledena,
ko pa se vzpenjamo proti Lisci, lahko občudujemo z ledom in ivjem okrašene veje, cvetje in trave.
Foto: Vinko Šeško.
Megla se redči in kmalu nas pobožajo prvi sončni žarki.
Hitimo fotografirati ledeno okrasje, ki se že topi in z vej pada na naše glave.
Pobočje Lisce se kopa v soncu, doline okrog pa so meglena morja z nekaj otoki višjih hribov, ki molijo iz goste bele mase. Na obzorju opazimo dim elektrarne v Šoštanju, kaže se nam Raduha in Kamniško - Savinjske Alpe, v daljavi je Triglav, tudi Snežnik odkrijemo.
Druga slika je bila posneta s fotoaparatom Vinka Šeška.
Kar ne moremo se posloviti od prijetnega kotička pri razgledni tabli, kjer se nam pridruži še petnajsti član krožka.
V Jurkovi koči nam je gospodar Vinko zakuril in skuhal čaj, ki še kako prija.
Foto: Vinko Šeško.
Miza se kmalu začne šibiti pod tekočimi in trdimi dobrotami, malica je res obilna.
Težko se poslovimo od sončne Lisce, trije še kar malo ostanemo, potem pa se vrnemo po strmi stezi in gozdni vlaki do vozila v megli.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar