Enajst članic in članov Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica se na parkirišču pri rondoju v Šmarju veseli, ker ob pol osmih skoraj ni več megle. Upamo, da bo tako tudi na Kumu, kamor smo namenjeni. Ko se vozimo skozi Radeče in kasneje po dolini Sopote, vidimo celo s soncem obsijane strmine, vrh Kuma pa ima klobuk, bolje rečeno: kapuco. Skozi Podkum se zapeljemo v naselje Mali Kum, kjer je zares konec vožnje.
Močno piha, ko si ogledujemo nekatere hiše, ki so obnovljene ali na novo postavljene, mogočno drevo z zanimivim napisom, lepo božje drevce in razgled na travnike spodaj, ki jih deloma osvetljujejo sončni žarki.
Kar takoj je treba v strmino, razgledi pa se odpirajo tudi na jugovzhod. K sreči je pot na začetku suha, saj smo pred leti imeli slabo izkušnjo s snegom in ledom.
Široka pot vodi do kapelice Svete Neže, potem pa se malo zoži.
Ves čas upamo, da bo veter razgnal meglo, ta pa se kar gosti in na nas začnejo padati debele kaplje, nekaj je bolj ledenih kot dežnih.
Ko pridemo do kapelice na križišču poti proti Radečam, se najhitrejša pohodnika že vračata z vrha in objavita, da je tudi tam megla in močan veter.
Foto: Vinko Šeško.
Tako pade odločitev, da se tudi ostali vračamo v dolino. Da ne bi bili prehitro doma, se na kavi in klepetu oglasimo v gostilni Pr Čop (Podkum), doline pa so spet brez megle in občasno posije celo sonce. Kaj hočemo, danes je pač drugače kot pretekle dni, ko so se višine kopale v soncu nad morjem megle po dolinah.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar