6. 10. 21

Ob Savi do Orehovega - 6. 10. 2021

Štiri od študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica ob osmih zremo v meglo na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) in upamo, da na današnjem pohodu ne bomo preveč mokre. Spustimo se pod železnico, povzpnemo na Savsko cesto, potem pa mimo deponije lesa pridemo na nasip ob Savi. Občudujemo hišico in poligon Kinološkega društva Posavje in držimo pesti za nasajeno drevje, da se ne bi preveč sušilo, nekaj tulipanovcev se je že. 


Ob pločniku od Lidla do Hidroelektrarne Boštanj smo vesele, ker opazimo le še tu in tam kakšno ambrozija, včasih je bil tu pravi nasad te alergene in invazivne rastline. Japonski dresnik pa vztrajno raste, kljub zatiranju. Brežine Save proti Orehovemu so lepo obrasle z deteljo, razraščajo se tudi grmi in drevesa, 


tu in tam dobivajo nadih jeseni. 


Hiše in Cerkvica svetega Nikolaja se ogledujejo v Savi, v vodi pa opazimo neverjetno velike šope neke vrste rastlinja. 



V vodi že nekaj časa trohni veliko deblo, bobri pa so naglodali manjše steblo, da je klonilo in jim bo nekaj časa nudilo svežo hrano.


V Pristanu na Orehovem nas prijetno presenetijo table s povabilom na Cooperjev test 


in veliko priprav za vadbo, ki jim družbo dela vrsta glogovih grmov. Na drugi strani pa: o, groza! Nepokošen travnik z velikimi dozorelimi rastlinami ambrozije, ki je gotovo že odvrgla semena in bo tu drugo leto pravo gojišče. Ubogi astmatiki in drugi občutljivi ljudje, ki bodo vadili in se razgibavali v takem okolju.

Pot nadaljujemo ob stojiščih za ribiče, ki danes samevajo, v ponedeljek pa smo tu videli vrsto tekmovalcev. 


Pot se konča ob čolnu s pogledom na Šmarčno. Obrnemo se in se na klopci dezinficiramo, Barbara pa nam postreže kar z dvema vrstama kave: še s toplo iz termovke in skrito v čokoladnih bonbonih.



Začne rositi in pod dežniki se vrnemo v Sevnico. Vremenska napoved se je malo zasukala: deževati naj bi začelo ob enajstih, pa je že uro prej, ob enajstih je že nehalo - vsaj za nekaj časa. Vseeno smo se s hojo dobro razgibale in naužile svežega zraka - če odmislimo ambrozijo. Če tudi dež je, nič za to: mi sonce v sebi nosimo!

Ni komentarjev: