5. 2. 23

Ljubljana - 31. 1. 2023

Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica danes namesto predavanja za 37 članov in članic organizira ogled Narodne galerije v Ljubljani. Na pot se odpravimo z vlakom, večina s tistim ob 7.39 iz Sevnice, kasnejši mednarodni se nam zdi prepozen. V Zidanem Mostu se ne damo premamiti, da bi prestopili na IC iz Hodoša za Koper in prispeli v Ljubljano enajst minut prej kot s potniškim. Potem pa nam sprevodnica pove, da bomo zaradi zapore na progi čakali dvajset minut in lahko prestopimo na mednarodni vlak Mimara, ravno tisti, ki se nam je zdel prepozen. K sreči je na njem dovolj prostora, pa tudi dodatka za višji rang vlaka nam ne zaračunajo. Kupe delimo z zanimivo gospo iz Vrbovca in v klepetu nam vožnja hitro mine. 


Polepšajo pa nam jo tudi pogledi na Kamniško-Savinjske Alpe. V Ljubljani smo deset minut kasneje, kot bi bili s potniškim vlakom, če bi bil točen. 


Foto: Nevenka Vahtar.
Nimamo časa, da bi se obirali: kar po najkrajši poti do Narodne galerije.


Pred ogledom moramo vse torbe in odvečna oblačila oddati v garderobi, potem pa nas vodička popelje skozi stoletja z značilnimi primeri likovnega ustvarjanja. 


Iz 15. stoletja nam predstavi fresko Sveta Nedelja, Janeza Ljubljanskega. 




V slovesni dvorani zgradbe iz leta 1918 si ogledamo Glavni oltar iz Cerkve svetega Jurija (Ortnek - 17. stoletje), sliko Cesarice Marije Terezije (Martin van Mettens mlajši, 18. stoletje) in dve upodobitvi Kvartopircev (Almanach, 18. stoletje). 


Navdušeni smo nad portreti Jožefa Tominca z neverjetno polirano površino mize z odsevi in dovršeno izdelavo čipk, mehkobo žameta, izraznostjo obraza njegovega očeta ... (19. stoletje). 



Seveda nismo spregledali Kofetarice Ivane Kobilce (1888), s Poletjem (1889 - 1890) pa nas nekako že popelje v impresionizem. Pri impresionistih se posvetimo Ivanu Groharju, Rihardu Jakopiču in Matiji Jami. Po želji si lahko ogledujemo razstavljeno še sami.

Nekaterim se mudi na prvi vlak, drugi bi še ostali v sončni Ljubljani. Nekaj se nas odpravi na tržnico, se tam podpremo z malico, potem pa trije s tirno vzpenjačo na Ljubljanski grad. Prvi potniki so se z njo popeljali konec decembra 2006, sredi leta 2022 jih je prepeljala že pet milijonov. Kabina za 33 potnikov in potnic popelje na vrh v eni minuti, krene pa na pot vsakih deset minut. Vozni red po mesecih: januar, februar, marec in november: 10.00–20.00; april, maj in oktober: 9.00–21.00; junij, julij, avgust in september: 9.00–23.00; december: 10.00–22.00.  Za upokojene stane povratna vozovnica 4,50, v eno smer pa 2,30. 


Najprej si ogledamo razstavo SPEKTAKEL: Redke in osupljive fotografije z res osupljivimi vsebinami. Pokukamo v Kapelico, Kaznilnico, si ogledamo razstavo v Peterokotnem stolpu, 



potem pa uživamo v razgledih s terase.

Pred odhodom na vlak popijemo kavo, potem pa se odločimo za vlak ob 15.20, ki vozi samo do Zidanega Mosta. 



Tako imamo priliko od blizu videti prevrnjeni transformator in ogromno dvigalo, ki ga še sestavljajo. Z regionalnim vlakom se vrnemo v Sevnico okrog petih popoldne.

Sonce in prijetna doživetja - značilnosti tega dneva.

Video:

Ni komentarjev: