Lendava - 10. 1. 2024

Spet nam pride prav vlak proti Mariboru ob 8.37, ko se študijski krožek Spoznavanje vrednot odpravi v Lendavo. 14 minut ima zamude, zato nas skrbi, če nas bo regionalni vlak Maribor - Murska Sobota na Pragerskem počakal. Počaka nas in nam dvanajstim se pridruži še Marjetka iz Maribora. Z zanimanjem opazujemo pokrajino, po kateri se ne vozimo vsak dan: Ptuj, Velika Nedelja, Ormož, Ljutomer ... v Murski Soboti imamo toliko zamude, da nam ugodnejši avtobus za Lendavo pred nosom odpelje. Še dobro, da imamo naslednjega čez dobrih dvajset minut (ob 11.30) in v lokalu si lahko privoščimo kavo. Avtobus je lokalni in ima postanke v vsaki vasi, kar pa nam daje možnost, da jih bolje spoznamo in o njih poklepetamo z domačini na njem. 

V Lendavi smo ob četrt ure čez dvanajst in že kar na začetku nas čaka izziv: iskanje možnosti za malico. Obvestila Spara na spletu smo si namreč narobe razlagali: mislili smo, da ima tudi v Lendavi restavracijo, pa je nima. Reklama za picerijo nas tudi usmeri v napačno smer, ko jo po daljšem pešačenju le najdemo, nam povedo, da malic ni več, picopek pa je na bolniški. Krasno! Preko potoka vidimo Pizzerio Popaj, 

kjer končno dobimo malico z juho za primerno ceno, zraven pa hitro in prijazno postrežbo. 

Okrepčani se napotimo po mestu, ki ima okrog tri tisoč prebivalcev. 

Hodimo mimo evangeličanske cerkve s kipom Primoža Trubarja, 

se čudimo nenavadni arhitekturi stavbe z gledališko in koncertno dvorano, pred katero so postavljene tudi jaslice. Blizu je tudi nekdanja sinagoga, v kateri so zdaj razstave. 

Ne pozabimo pokukati v baročno Cerkev svete Katarine, kjer so tudi na ogled jaslice.

Zdaj pa v hrib mimo informativne table o mumiji Mihaela Hadika na Sveti Trojici, kamor pa tokrat ne gremo. 

Naš cilj je lendavski grad, ki si ga ogledamo za pet evrov vstopnine, ker nas je več kot deset. 

Po kratkem uvodu si ogledamo film o Lendavi in gradu, potem pa sprehodimo po zbirkah: občudujemo zbrane metulje, etnološko zbirko, se posvetimo ljudski kulturi tekstila Hetiša, sakralni dediščini, pritegnejo nas raznovrstne pisanice, skulpture v spominski sobi Györgya Zale in na podstrešju male plastike v bronu, nastale v okviru Mednarodnih likovnih kolonij Lendava. Z likovnega področja je tudi razstava grafik Vis-à-Vis.

Samo še sprehod nazaj na Avtobusno postajo Lendava in posloviti se moramo od tega, s soncem obsijanega mesta. Avtobus z odhodom ob 15.30 pelje sicer do Ljubljane, mi pa izstopimo ob petih v Mariboru. Zanimivo, da do Murske Sobote vozi po avtocesti, potem pa ustavlja v vseh naseljih (najbolj se čudimo velikosti Benedikta in Lenarta), pred Mariborom pa spet krene na avtocesto.

Računamo, da se bomo odpeljali proti Sevnici z vlakom ob 17.40, pa ugotovimo, da imamo vlak za Zidani Most tudi ob 17.20, ki ga na spletnem voznem redu sploh ni. Po krajšem čakanju na prestop se v Sevnico pripeljemo malo pred pol osmo.

Podatki o kraju pod videom.

Več posnetkov

Video:

LENDAVA

Lendava (v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; madžarsko Lendva, v preteklosti Alsólendva; nemško Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava. Leži pod Lendavskimi goricami (Lendavske gorice se od Dolge vasi do Pinc razprostirajo kar devet kilometrov daleč, obsegajo kakšnih 500 hektarov, vino pa prideluje okoli štiri tisoč vinogradnikov), deloma na Dolinskem (podpokrajina Prekmurja), ob reki Ledavi in Kobiljskem potoku.

Lendava je drugo največje mesto v Prekmurju in najvzhodnejše mesto v Sloveniji, tik ob meji z Madžarsko. Prebivalstvo je mešano (četrtina madžarske narodnosti), napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični. Starejši del naselja leži na nizki terasi nad nekdanjim poplavnim območjem, po letu 1945 oziroma regulacijah pa se je razširilo čez suhe struge in se raztegnilo na sever do Dolge vasi in na vzhod do Čentibe; industrijski objekti pa so zrasli na jugu. Razvoj kraja je močno pospešil nastanek petrokemične industrije v 60-ih letih 20. stoletja. V kraju s skoraj 3000 prebivalci (občina deset tisoč) so poleg Rafinerije nafte Lendava še Terme Lendava, kovinska industrija in obrati farmacevtske industrije podjetja Lek. Nad naseljem stoji Grad Lendava, v katerem je muzej. Mesto je staro tržišče za kmetijske pridelke in vino iz Lendavskih in Dolgovaških goric. Poleg dvojezične osnovne šole je v kraju tudi dvojezična srednja šola. V Lendavi deluje že od 1958 tudi manjšinski Pomurski madžarski radio.

Zgodovina

Kraj se morda prvič omenja v delu Conversio Bogoariorum et Caranatanorum leta 871, v katerem se govori o cerkvi, ki naj bi jo v kraju Lindolves leta 853 posvetil škof Liupram. Leta 1192 je naselje s pripadajočo posestjo kupila rodbina Hoholtov, poznejših Bánffyjev in tedaj se ime Lindva v starih listinah prvič zanesljivo navaja. Kraj je poleg graščinskega zemljišča v 14. stoletju obsegal skoraj celotno jugovzhodno Prekmurje. Kot trg se Lindva omenja v 14. stoletju, v tistem času pa se pojavi tudi ime Alsólindva. Ko je leta 1644 izumrla rodbina Bánffy, so novi lastniki postali grofje Esterházy. V času reformacije (16. stoletje) je grof Nikolaj Bánffy ustanovil tiskarno, ki je izdajala protestantske knjige v madžarskem jeziku. Med letoma 1600–1683 se je za Lendavo uveljavljala ogrska in turška oblast. Leta 1867 je Lendava postala okrajno mesto, sedež okraja pa je bila tudi v Kraljevini Jugoslaviji. V letih 1934–1935 je tu izhajalo glasilo Komunistične partije Jugoslavije Ljudska pravica. Avgusta 1939 so v zidanici Miška Kranjca v Lendavskih goricah ustanovili okrožno partijsko vodstvo Komunistične partije Slovenije za Prekmurje. V cerkveni upravi je območje Lendave spadalo pod zagrebško škofijo vse od nastanka leta 1334 do 1777, ko je pripadlo škofiji v Sombotelu v Železni županiji. Evangeličanska verska občina je bila ustanovljena leta 1902; do 2. svetovne vojne je bila v Lendavi tudi močna židovska občina. Nemške čete so 6. aprila 1941 na pohodu proti Hrvaški zasedle tudi Lendavo; 16. aprila pa je nemška vojska izročila oblast madžarskim okupatorjem. Kraj je postal sedež okrajnega glavarstva in po sklepu madžarskega parlamenta 16. decembra 1941 tudi uradno priključen madžarski državi. V mestu so odpravili vse slovenske oznake ter odpustili slovenske učitelje in uradnike; junija 1942 so zaplenili premoženje 668 slovenskim priseljencem, ki so se med obema vojnama pred fašizmom umaknili z Goriškega, in jih odvedli v koncentracijsko taborišče Sárvár. Nemci so po zasedbi Madžarske aprila in novembra 1944 z vsesplošno racijo zajeli 250 Judov in jih izročili gestapu. Dne 4. aprila 1945 so Lendavo osvobodile enote Rdeče armade.

Izvor krajevnega imena

Kraj, ki se je nekdaj imenoval Dólnja Léndava, je poimenovan po reki Ledavi. Če se zapis iz leta 840-859 ad Lindolveschirichum nanaša na današnjo Lendavo, je v osnovi starovisokonemško osebno ime Lindolf. Ime Léndava je v tem primeru prvotno pomenilo 'Lindolfova voda'. Druga možnost je izvajanje iz srednjevisokonemške besede Lindaha, kar je razložljivo iz srednjevisokonemške besede linde v pomenu 'lipa' in refleksa aha v pomenu 'voda'. Če je ta domneva pravilna, je ime prvotno pomenilo 'lipova voda', to je 'voda, blizu katere rastejo lipe'. Malo verjetno je, da je ime kraja izpeljano iz slovanske besede lệdo v pomenu 'ledina, neobdelana zemlja'.

Znamenitosti: Fosilni hrast v parku hotela Lipa, Cerkev svete Katarine, Evangeličanska cerkev, Sinagoga Lendava, Galerija - Muzej Lendava, Kapelica Svete Trojice, Lendavske gorice, Stolp Vinarium in zipline (2 kilometra iz mesta, leta 2015, zipline z dvema jeklenicama, april 2022), Terme Lendava (začele razvijati leta 1965 in so znane po svoji vodi z veliko vsebnostjo parafina).

Stavba z gledališko in koncertno dvorano je nenavadna, zgrajeno leta 2004. Okolica je lepo urejena, veliko je zelenja, v vogalu trga pa stoji tudi sinagoga, ki je poleg tiste v Mariboru, še edina ohranjena v Sloveniji. Židovska občina jo je postavila leta 1866. O velikosti te občine priča njeno pokopališče v Dolgi vasi, kjer je še danes 128 ohranjenih nagrobnikov, pa tudi podatek, da so Nemci v raciji leta 1944 zajeli 250 Židov in jih odpeljali v koncentracijska taborišča. Danes so v sinagogi razstave.

Baročna cerkev Svete Katarine, grajene od 1749 do 1751, ki je prilagojena cesti in ni z oltarjem obrnjena proti vzhodu, kot je to običajno. Malo niže ob glavni cesti starega trškega jedra stoji še evangeličanska cerkev, ki so jo zgradili v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja. Cesta se strmo vzpenja proti gradu (obliko črke L je dobil v 19. stoletju, osnove pa so že v srednjem veku – 12. stoletje). Različni lastniki, grad je ostal do leta 1918 v lasti rodbine Eszterházy, ki pa v gradu niso stalno prebivali. Zanj so skrbeli upravniki posesti. Med letoma 1872 in 1896 je v gradu delovala meščanska šola. Po prvi svetovni vojni se je grad uporabljal za razne namene: kot vojašnica jugoslovanske vojske, do konca 60-tih let 20. stoletja pa kot šola. Leta 1947 je nova komunistična oblast naročila porušiti velik del obrambnih zidov in opeko uporabiti pri obnovi dela Dobrovnika. Stolp jugozahodnega portala so porušili leta 2009, vendar je ZVKD RS dela ustavil, zaradi škodljivih posegov. Zaradi uničenja obrambnih zidov se je pojavila erozija grajskega griča. Ta je praktično odkrila temelje. Izdelani so bili projekti sanacije in ta tudi delno izvedena. Pobočje je zaradi nedokončane sanacije strmo, kazi pa ga podporni zid pretiranih dimenzij. Od leta 1972 je v gradu muzej kulturne dediščine lendavske okolice in Madžarov v Sloveniji, pa tudi galerija likovne umetnosti (Galerija - Muzej Lendava).

Sveta Trojica. Včasih je bila tu vojaška utrdba. Strateške točke Turki niso nikoli zavzeli in v zahvalo so domačini v letih 1727 in 1728 zgradili veliko kapelico, ki je že kar cerkev. V njej leži v stekleni krsti v apnenčasti zemlji naravno mumificirano truplo Mihaela Hadika, ki naj bi bil po legendi junak iz bojev s Turki. Okrog cerkve je veliko zelenja in lepo oskrbovano pokopališče.

ZANIMIVOSTI OB POTI

Progo s Pragerskega proti Čakovcu so zgradili leta 1907, med Ormožem in Mursko Soboto pa 1924 (tudi vojaški ujetniki).

Velika Nedelja (300 prebivalcev) ima ime po bitki med nemškimi vitezi in Madžari na velikonočno nedeljo 1190. Grad je iz 13. stoletja, prezidan v 18. stoletju.

Bioterme Mala Nedelja ležijo 17 kilometrov severno od Velike Nedelje.

Ormož (2000 prebivalcev): ima grad (13., spremenjen v 18. stoletju), vinsko klet, včasih tovarno sladkorja. Preko Drave je že Hrvaška, meja je po sredi reke.

Ljutomer (3300 prebivalcev): znan po vinu, kasaških dirkah, tu je bil 1. Slovenski tabor (leta 1868), prva samopostrežna trgovina, Karel Grossman je tu leta 1905 posnel prvi slovenski film. V bližini leži gozdni rezervat doba in belega gabra Babji ložič.

Murska Sobota (11 tisoč prebivalcev): grad z muzejem in parkom, rimokatoliška in evangeličanska cerkev, nekdanje židovsko pokopališče, na pokopališču betonske kocke z imeni 516 rdečearmejcev, ki so padli v bojih za osvoboditev teh krajev. Ob Soboškem jezeru od leta 2019 EXPANO s predstavitvijo Pomurja v paviljonih EXPA v Milanu leta 2015.