Štejem se med ljudi, ki jim za kulturo ni treba posebnega dne, rada pa izkoristim ponudbo kulturnih dobrin, ki je bila v teh dneh res pestra. Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje nam je pripravilo predavanje Jonatana Winklerja o Primožu Trubarju in njegovem času, člani društva Trg pa so na zanimiv način predstavili velike može naše zgodovine: poleg Trubarja še Prešerna, Cankarja in Slomška. Dva dni kasneje smo lahko prisostvovali osrednji sevniški proslavi: mozaiku recitacij Prešernovih pesmi, petja Alenke Gotar in upodobitve Butalcev na način učencev in učenk Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica. Upokojencem in članom Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje so v petek zaigrali amaterski igralci s Studenca in lahko smo se do solz nasmejali.Sobota ali nedelja bi bili lahko finale dogajanja. Priznam pa, da me je v soboto zvečer ob ogledu prenosa Prešernove proslave iz Cankarjevega doma vse minilo. Racanje po vodi in pačenje v stilu slabega nemega filma, packanje s hrano (marsikdo pred televizijskim ekranom si tort in šampanjca ne more privoščiti), glumaška napoved nagrajencev... Če bi bila v dvorani, bi verjetno iz protesta odšla. Pomeni kultura zame čisto nekaj drugega kot za snovalca in režiserja te proslave? Sicer pa: saj imamo izbiro!
Ni komentarjev:
Objavite komentar