Že nekaj dni smo iz Sevnice zrli proti Lisci in si želeli njenih belin. Danes smo po njenih južnih pobočjih uživali v pravi zimi. Kljub le delno zasneženi gazi imamo dovolj dela s premikanjem nog po svežem snegu, drevje in grmovje okrog nas pa je prav zasuto z belino. Ivje, snežinke, pa spet ivje - vse to z vejami oblikuje neverjetne in raznolike podobe. Proti vrhu se začnejo po zraku loviti nove snežinke. Ni pretirano mrzlo, pot nas tudi ogreje, kljub temu je dobrodošlo zavetje Jurkove koče in topel čaj. Gospodar Vinko že ve, kaj nam prija, njegova Anica pa tudi. Tudi navzdol hodimo v belem. Manjka samo sonce, ampak brez njega je vse še bolj skrivnostno, mehko, tiho...
Ni komentarjev:
Objavite komentar