Današnji sobotni izlet ne bo daleč, zato krenemo na pot z avtobusom šele ob sedmih. Na vožnji do Višnje Gore občudujemo s snegom pokrito naravo in pogledujemo proti vzhodu, kdaj bo vstalo sonce. V našem najmanjšem mestu najprej obiščemo gostilno za nujne potrebe odtočenja in dotočenja, potem pa krenemo proti razvalinam gradu nad naseljem. Že tik nad staro šolo se prepričamo, da napovedi do pol metra snega držijo. K sreči imamo prizadevne moške, ki nam delajo gaz do Pristave. Malo si odpočijemo noge na spluženi cesti in občudujemo drevesa in hiše, ki so odete v snežne plašče. Potem pa skozi gozd in preko polja do naselja Zavrtače. Tu si privoščimo zelo malo splužene ceste, saj jo mahnemo proti gostišču Polževo po markirani bližnjici. Prileže se malica in počitek, sonce in jasno nebo pa nas vabita naprej. Ob steptanem smučišču se povzpnemo do cerkvice Svetega Duha, potem pa nas čaka korakanje po ozki gazi ob romantičnem travniku z brezami in naprej skozi gozd. Tu in tam nas osveži sneg, ki pade z vej, naporno pa ni, saj hodimo po ravnem. V vasi Velike Vrhe se odločimo, da se nam ne da več gaziti v celem snegu, in pešačimo v Muljavo kar po cesti. Tam se spodobi, da obiščemo Krjavlja in njegovo kozo. Toplo zavetje najdemo kar na bližnjih klopeh pod streho, ki jih je radodarno ogrelo sonce. Še posnetek pred Jurčičevo rojstno hišo ter okrepčilo v vaški gostilni in čudovitega dneva je konec. Zaradi visokega snega smo hodili kakšne štiri ure, to je več, kot je predvideno. Pa nič zato, smo pa zato dlje uživali.
Veš posnetkov na naslovu:
http://cid-f95986bf980eac8c.skydrive.live.com/browse.aspx/Po%20Jur%C4%8Di%C4%8Devi%20poti%20-%2013.%202.%202010 
Ni komentarjev:
Objavite komentar