Hladno jutro se razvije v sončen dan, ko s kombijem brzimo skozi Celje in v smeri Koroške. Kamniške zažarijo kot v ognju, na grmovju in drevju ob poti se bleščijo kristali snega, mi pa hitimo h kralju Matjažu. Od Črne naprej so domačini dobro označili pot do snežnih gradov in brez problemov se povzpnemo po ozki cesti na ravnino Mitnek v Podpeci. V bistvu smo tisto glavno že zamudili: delavci pospravljajo gostilniške šotore, nekaj snežnih skulptur je že izgubilo svoje oblike, vmes je tudi nekaj smeti... Ampak še vedno lahko dobimo vtis, kako se je 732 graditeljev potrudilo in že osemnajstič pričaralo pravljično vzdušje. Težko se je odločiti, kateri od sto petih gradov je najlepši, vsak je po svoje izviren in zanimiv. Peca in okoliški hribi pa jim nudijo zavetje ter krasno ozadje. Da ne bi samo postopali, se odpravimo na Pikovo. S ceste se nam odpirajo enkratni razgledi na Peco in Raduho, na cilju pa nas najprej pozdravi cerkev svete Helene, potem pa še gostoljubna planinska koča. Oskrbnica je tista prava, ki ne zna samo postreči z jedačo in pijačo, ampak se z obiskovalci tudi pogovori in se jim posvetil. Kljub kratki turi tako doživimo pravo planinsko vzdušje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar