Nad Slovenijo se že kopičijo oblaki, mi se pa umikamo proti severovzhodu in si prislužimo sonce. Skozi Mursko Soboto in Cankovo se s kombijem pripeljemo na parkirišče ob Ledavskem jezeru. Reko Ledavo so tu leta 1975 zajezili, da ob visoki vodi ne bi poplavljala, ob suši pa jezero zagotavlja še vedno dovolj vode. 1500 krat 650 metrov vodne površine nudi gostoljubje več vrstam rib, znaki opozarjajo na vidre, sicer pa je obrežje zatočišče vsaj 25 vrstam ptic. Na parkirišču se začne Bernardina pot, ki so jo imenovali po biologinji mag. Bernardi Novak. Ta je z veliko vnemo proučevala rastlinski in živalski svet na Goričkem. Informativna tabla obljublja osem kilometrov krožne poti, zemljevid pa je zelo poenostavljen. Ker si predstavljamo, da je pot okoli jezera, se sprašujemo, kaj pomeni črtkana črta po sredi zemljevida. Plavalno traso? Ampak kmalu ugotovimo, da nas pot vodi skozi vas Krašči in na hribčke nad jezerom, črtkana črta pa je glavna cesta. Z zanimanjem se sprehodimo mimo vinogradov, novih hiš, posebno pozornost pa pritegnejo nekatere zapuščene hiše, ki so še po starem "na ključ" - zgrajene skupaj z gospodarskim poslopjem v obliki črke L. Veliko je še tudi starih lesenih svinjakov, odpirati pa se začnejo pogledi tudi na sosednje grebene in gričke. V vasi Ropoča se pri Kapeli srca Jezusovega obrnemo spet navzdol in spustimo na mokrotne travnike pri jezeru. Zdaj se je treba povzpeti na griče vzhodne obale in pogledati prehojeno pot na nasprotni strani. Samo zadnji del nas spet pelje čisto ob jezeru, da lahko občudujemo led, ki se počasi topi. V želodcih nam že pošteno kruli, zato si tu privoščimo malico, potem pa vrnemo h kombiju, ki nas potrpežljivo čaka. Še vedno se ne znajdemo dovolj dobro pri priključkih na avtocesto, zato se skoraj do Maribora peljemo po stari cesti skozi Lenart. Pa nam je kar prav, saj je tako bolj zanimivo.
Zadnjo sliko je posnel Vinko Govekar.
Spletni strani:
http://users.volja.net/darijanm81/favorite.htm
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ledavsko_jezero
Ni komentarjev:
Objavite komentar