Mogoče ni še čisto polna luna, ampak vreme je prav primerno in Martina vabi na Lisco. Pri kapelici pod njo se je nabrala prava ogrlica vozil in pot kaže v hrib. Veter je poti lepo posušil in o nevihti, ki je bila tu pred nekaj urami, ni več sledu. Po prvi strmini nam prija počitek pri klopci, naš cilj pa je točno nad nami. Počitki so včasih še bolj naporni kot hoja, saj je treba kaj prigrizniti in popiti. Zdaj pa spet navkreber po travniku in postrani ter v breg po slikoviti gozdni poti. Pri cerkvi svetega Jošta spet počivamo. Pred nami krasni razgledi, za nami pa svetlomodre očke jeternika. Zdaj pa ni več daleč do vrha. Pred Tončkovim domom je kar veliko ljudi, dom pa je od treh naprej zaradi selitve zaprt. Še dobro, da mizo lepo obložimo s svojimi zalogami in ničesar ne pogrešamo.
Vračamo se po Sončni cesti, še prej pa občudujemo razglede od Kamniških Alp do Donačke gore. Na severni strani je še nekaj zaplat snega, pa tudi pravi vrtovi navadnih zvončkov. Nabirajo se oblaki in oblikujejo nenavadne oblike, končno pa le razkrijejo tudi luno, ki zvedavo gleda z neba. Na zahodu se poslavlja sonce... Več slik:
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar