Po Sloveniji je veliko skupin, ki ob polni luni hodijo na kakšno določeno točko. Tudi v Sevnici je tako: Lunaši, Luneki, Martinina skupina... Danes grem z Martinino skupino in zbere se nas trinajst. Ne, ne! Skupaj s prijaznim psom nas je štirinajst. Z avtomobili si pomagamo do Cerja, potem pa v hrib. Malo piha, ravno prav, da nam ni preveč vroče, pa še oblake nese nekam drugam. Pot se je že lepo posušila in kar hitro smo pri cerkvici svetega Jošta, kjer je že druga okrepčevalnica s čokolado in ta kratkim. S strmin nad stezo nas zvedavo ogledujejo telohi, tu in tam je še kakšna lisa snega, pred nami pa se že odpira pogled na Jurkovo kočo in Tončkov dom na Lisci. Topel čaj se prav prileže, prijeten klepet pa tudi. Vračamo se po "sončni poti" in v mraku smo že spet pri vozilih. Luna se nam sicer ne prikaže, kljub temu pa smo doživeli prijetno druženje z obljubo, da ob naslednji polni luni spet pridemo.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar