14. 3. 10

Rakov Škocjan - 13. 3. 2010

Sobotni planinski in naravovarstveni izlet Planinskega društva Sevnica se začenja obetavno: avtobus je poln, s sabo imamo bivšega in novega predsednika, Darinka je uredila vse tehnične zadeve (vključno s posladkom za oba praznika - osmi marec in dan mučenikov), Jože se je dogovoril za vodenje, z nami je kar pet članov Foto kluba, Tone je že prevzel dolžnosti dežurnega natakarja... Skratka - za vse je poskrbljeno. Tudi za postanek na Lomu in dišečo kavico ali kaj drugega osvežujočega.
Izvoz Unec, drevored proti Rakeku, še malo v smeri proti Cerknici in že je tu odcep za Rakov Škocjan. Predstavljali smo si, da je tu kaj več snega, pa ga je bilo ravno prav za gojzerje čistit. Ob cesti nas pričaka vodnik in vodič ter nam je pripravljen razkriti skrivnosti tega področja, ki je kot krajinski park zavarovan že od leta 1949. Okrog šest kilometrov dolga kraška dolina med Cerkniškim jezerom in Planinskim poljem skriva neverjetno veliko bogastvo oblik. Najprej se spustimo strmo navzdol pod Mali naravni most: malo nam pomagajo pohodne palice, tudi jeklenica pride prav, najhitreje pa bi šlo kar po zadnji plati. To nekateri tudi poskusijo. Na dnu globeli nas pozdravi mogočno šumenje reke Rak, na desni se kaže velika odprtina, na levi pa nas mostiček vabi, da ga prečkamo. Na njem so ledeni zvonovi, na stenah okrog pa ledene sveče - prava zimska galerija. Stisnemo se ob steno in po ozki stezi nadaljujemo pot do drugega prostora, kjer se nad nami pne strop nenavadnih oblik, dnevna svetloba prodira skozi nove odprtine, nam pa se odpre tudi možnost, da se po strmi, delno poledeneli stezi povzpnemo na razgledišče. Od tu pa naravni most občudujemo še z drugačne perspektive. 
Sonce nas spremlja vso pot, ko si ogledujemo ostanke nekdanjih žag, pa mogočno jelko, poplavni gozd z belimi vrbami. Po mostu prečkamo tu že bolj pohlevno reko in se ustavimo pri hotelu za nujne opravke. 
Nekaj časa hodimo po cesti, ugotovimo, kje je Center šolskih in obšolskih dejavnosti, pa še gozdarsko kočo so nam postavili na ogled. Spet se približamo reki in ugotavljamo, kako nekdanje travnike zarašča grmovje in drevje. Potem pa se pred nami pokaže v vsej svoji veličini Veliki naravni most. Kaj vse ustvari narava! Povzpnemo se nanj in obiščemo še ruševine cerkvice svetega Kancijana, potem pa naprej do Tkalca jame, kjer se Rak spet izgubi v tajanstveni podzemni svet. Najbolj poskočni se spustijo v globel, ostali pa se napotimo proti hotelu, da si malo privežemo dušo. 
Malo je gostinskih lokalov, kjer ti dovolijo jesti prinešeno hrano. Tu je že tako, da te že zunaj pozdravijo z napisi Dobrodošli in Lepo d' s' pršu, potem pa se nič ne jezijo, če ob naročeni kavi ali kakšni drugi pijači prigrizneš kaj svojega. Verjetno se zavedajo, da si vsak dobro zapomni prijazno gesto in se bo še vrnil kot gost, ki bo več zapravil. 
Ker je še prezgodaj, da bi se vrnili domov, se odločimo še za kratek obisk Cerkniškega jezera. V širnih vodah se ogledujejo mogočni Javorniki, s severa pa zvedava Slivnica. Na povratku kujemo načrte za prihodnost in si obljubimo, da bomo v te kraje še prišli v kakšnem drugem letnem času. 
Več posnetkov: 
Video posnetki:   

Avtor ob

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

O, kako lep zapis o izletu! Skupaj z lepimi fotografijami in videom!
Če smem, bi zvečer dodal povezavo do bloga še na društveno stran, tam kjer so reportaže.
Le zakaj se tega do sedaj še ni nihče spomnil...??

LP,
Bojan

15. mar. 2010, 12:21:00
Romana Ivačič pravi ...

Hvala lepa!
Prijatelji, znanci, vandrovci ta naslov že poznajo, mogoče pa bi res še komu lahko prišel prav. Objava povezave res ni problem: kar objavim na spletu, je "copyleft". :-)

Lp,
Romana

15. mar. 2010, 19:39:00

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)