Zjutraj se razvije dolga debata o cilju današnjega pohoda: Primorska ali Polhograjski Dolomiti. Zmagajo slednji, zato morajo nekateri po dereze, ki so ostale doma. Okrog Ljubljane doživimo značilno jutranjo gnečo, proti Brezovici pa je že bolje. Tu zapustimo avtocesto in se skozi Dobrovo zapeljemo proti Polhovem Gradcu. V Gabrju "prisilimo" snažilko in kuharja, da nam odprejo gostišče pred odpiralnim časom in si privoščimo prve osvežitve. Potem pa naprej do Topola pri Medvodah, ki ga nekateri bolje poznajo kot Sveto Katarino.
Tu in tam so zaplate snega, drugače pa je okolje že kar pomladno. Uro in četrt hoda obljubljajo smerokazi do Grmade in korajžno se odpravimo po široki poti. Vse več je leda in snega zato nam dereze pridejo na tem severnem odseku še kako prav. Sicer pa pot ni strma in, ko se obrne na južno stran, tudi ledu ni več. Topli sončni žarki nas pozdravljajo, resa se že pripravlja k cvetenju, spremlja pa nas tudi živahno petje ptic. Na jug se odpirajo široki razgledi, na sever med drevjem kukajo snežni vrhovi. Zadnji del poti na Grmado pa daje že kar okus visokogorja, spet nam na ledenih delih pridejo prav dereze. Na 898 metrov visokem vrhu na nas čakajo gostoljubne klopce in krasen razgled: Triglav, Karavanke, Kamniške Alpe, Krim, Snežnik, Nanos... Pod nami se stiska cerkvica, pod Toščem počiva turistična kmetija, nam pa se prileže malica. Vračamo se po isti poti in na koncu ugotovimo, da nam še ni dovolj hoje. 
Zapeljemo se skozi Topol, še malo ven iz naselja, potem pa osvojimo še Sveti Jakob - cerkev na razglednem griču. Zgrajena je bila v 17. stoletju, današnjo podobo pa je dobila 1898, po potresu. Poleg gora zdaj še bolj razločno vidimo Kranj z okolico, Medvode in Ljubljano. Nekateri se napotimo še po grebenu nad Sveto Katarino, obiščemo cerkev iz začetka 17. stoletja, nazadnje pa še gostilno z okusno hrano in pijačo. Prav gotovo se bomo sem še vrnili, mogoče takrat, ko bo cvetel Blagajev volčin.
Več posnetkov:
Video:
Spletne strani:
Ni komentarjev:
Objavite komentar