Oblaki, oblaki, oblaki... Ampak, glej: okence modrine in upanje na bolje. Kar hitro na pot! Skozi Brestanico in Senovo brzimo s kombijem, potem pa proti Bohorju. Tokrat zavijemo na Jevšo in tam parkiramo. Rahlo rosi, vendar ni hudega. Markacije pustimo na levi, više se vzpnemo po poti in travniku z rumenimi in vijoličnimi kukavicami. Spet se pridružimo označeni poti in razveseljuje nas bogastvo podrasti, pot pa nam večkrat prečkajo tudi "ekspresni" polžki. V prijaznem domu na Bohorju nam prija čaj, ne moremo pa se upreti tudi vonju okusno obare.
Vračamo se ves čas po markirani poti in veselo poklepetamo s planinskimi prijatelji in prijateljicami s Senovega. Spet nas blagoslovi pohlevni dežek, ki pa nas ne odvrne od iskanja petelinčkov in putk ali zajčkov. Pa tokrat ne mislimo na živali, ampak na drobno cvetje, ki ga je na Jevši v izobilju in ga uradno imenujejo žanjevec. Posedimo še ob kozarčku s sorodniki enega izmed naših članov, se na Senovem oglasimo za kavico, pri Anici in Franciju pa spet malo zalijemo notranjost naših teles, da je njihova vlažnost primerno izenačena s tisto v ozračju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar