Megla, rahlo pršenje, kasneje pravi dež z zoprnim vetrom... Ponedeljkova skupina pa gre vseeno na pot. Iz Cerja na Lisco po tako imenovani "sončni poti", ki je danes vse razen sončna. Ampak dovolj široka in udobna, da koračimo po njej z odprtimi dežniki poleg vetrovk, bund in pelerin.
Proti vrhu pa smo kar v nevarnosti, da postanejo naši dežniki baloni, tako se veter zaganja vanje.
V Jurkovi koči prijetno prasketa ogenj v pečki, diši po čaju in dodatkih, kar pozabimo na mokra oblačila in hladno vreme. Malica in mošt - to nas še dodatno ogreje, pa tudi klepet in dobra volja.
Tudi na povratku ne neha deževati, ampak veter tu in tam raztrga meglo in nam nakloni pogled v dolino. Ne more nam pa vzeti dobrega občutka, da smo se kljub slabim razmeram sprehodili in prezračili ter se rešili kakšnega posedanja v zaprtih prostorih.
2 komentarja:
bravo, občudujem to ljubezen do gibanja na prostem... tudi sam veliko hodim, a dvomim, da bi po takem vremenu šel kamorkoli v hribe! Še enkrat, bravo! :)
Hvala lepa za vzpodbudne besede! Sama jaz tudi verjetno ne bi šla na pot. Ampak družba potegne: ponedeljkova skupina vztraja in, če vemo, da nas čaka topel prostor in vroč čaj... Kaj potem, če si malo moker, saj se posušiš. So pa to manjše razdalje in daljše ture tudi ne tvegamo. Saj se tudi vaša družinica poda v sneg in raziskovanje novega. :-)
Objavite komentar