Bliža se zima in skrajni čas je za delovno akcijo pri Elčki in Vinku na Češnjicah pri Primožu. Ko se ob sedmih zjutraj dobimo, se nad nami zbirajo grozeči oblaki, zato se odločimo, da se z vozili zapeljemo do konca. Srknemo malo "ta kratkega" za dezinfekcijo, potem pa grablje v roke in horuk nad listje.
Ravno prav suho je, da nas pri grabljenju lepo uboga, zrak pa tudi ni premrzel, zato se z delom hitro ogrejemo.
In že gospodinja kliče k mizi s pecivom, čajem in kuhanim vinom. Saj bi še posedeli pred prijetnim prasketanjem ognja v kaminu, pa se bojimo, da nas dež ne prehiti.
Vse več je velikih kupov listja, ko moramo spet k mizi: tokrat je na vrsti kavica. Veter preganja oblake, nam pa ne nagaja preveč. Neverjetno hitro končamo delo in smo spet pri mizi: okusna enolončnica, kup dobrega kruha in tri vrste vina. Ta delovna akcija je res najtežja v tistem delu pri mizi.
Hermina sliši nekaj pri vratih in tam se baje sreča s pravim Miklavžem, ki je prinesel polno košaro sladkih kakijev. Ko pokusimo še nešplje in že drugič dvigujemo k ustom kavine skodelice, se spomnemo, da je danes pravzaprav dan za pohod. Odločno smo proti predlogu gostiteljev po kakšni dodatni hrani in končno krenemo peš proti Lazam. Blagoslovi nas nekaj dežnih kapljic, česa hujšega pa nismo deležni.
Zapuščamo Primož. Lepi so razgledi proti Gorjancem, kasneje proti Bohorju, na Lazah pa že uzremo tudi domačo Sevnico.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar