Vlak ob 6.10 z Železniške postaje Sevnica (z nekaj zamude) in deset nas od skupine Posebna prijateljska potepanja vstopa nanj, trije pa so že na vlaku. Do Jesenic pridobi sicer mednarodni vlak za Beljak toliko zamude, da nas zveza v smeri Nove Gorice ne počaka. K sreči imamo okoli 40 minut kasneje ob 9.45 posebni turistični vlak do Bohinjske Bistrice, ki ima postanek tudi na Železniški postaji Bled Jezero. Vmesni čas uporabimo za kratek skok na kavico, okrog desetih pa smo potem na cilju.
Na poti in na vrhu je velika gneča, mi se pa ne damo preveč motiti pri krasnem razgledu na Jezero Bled z okolico. Ozračje je čisto, Karavanke pa so tu in tam lepo okrašene z manjšimi oblaki. Uradno je do tu iz Zake dvajset minut hoda. Spustimo se spet na široko pot in nadaljujemo pot na Malo Osojnico, do nje je brez ovinka na Ojstrico 40 minut hoje. Še 15 minut naprej pa je Velika Osojnica, ki smo jo pustili za kdaj drugič.
potem pa po manj strmem terenu na razgledišče proti Bohinjski Beli. Čudimo se, ker vidimo dve reki, v resnici je oboje Sava Bohinjka, ki v bližini Bohinjske Bele napravi res oster ovinek.
V lokalu Kampa Zaka, ki je poln, se odžejamo: pivo pet evrov, kava z mlekom štiri dvajset. Od jedi smo bile site že ob pogledu na ceno za kremno rezino: deset petdeset.
Gorenjska nam je postregla z od dežja prejšnjega dne umito pokrajino, ne prevročim dnevom z malo vetra in krasnimi razgledi.
Video:
Bled je mesto in turistično središče s približno pet tisoč prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji. Je naselje s središčem na vzhodnem obrobju Blejskega jezera, ob katerem leži in ga ozemeljsko tudi v celoti zaobsega ter spada med starejše in najlepše turistične kraje v Sloveniji. Leži na nadmorski višini 507,7 m, sredi razgibane, ledeniško preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje Julijskih Alp. Od zgodnjega srednjega veka je to ime za fevdalno posest, ki je obsegala prostor med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Današnje mestno naselje je nastalo z združitvijo vasi okoli jezera, ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin (Grad 599 mnm, Straža 646 mnm, Kozarca 558 mnm, Velika in Mala Osojnica 756 oziroma 685 mnm in Ravnica 729 mnm, Ojstrica 611 mnm). Mestno naselje je pričelo nastajati sredi 19. stoletja, ko so kmetje najprivlačnejša kmetijska zemljišča ob vzhodni obali jezera pričeli prodajati premožnim meščanom za gradnjo počitniških vil in so se vasi pričele zraščati. Uradno je Bled pridobil status mesta, oziroma samostojnega naselja šele leta 1960. Na Bledu imajo poleg več hotelov sedež tudi Javni zavod Triglavski narodni park, Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled, IEDC poslovna šola Bled, Diagnostičnim center Bled, tu je konferenčno-prireditvena Festivalna dvorana Bled (dvakrat so organizirali Slovensko popevko), drugo blejsko prizorišče pa je Ledena dvorana Bled. Bled slovi po prireditvah najrazličnejših zvrsti.
Vila Bled, nekdanja predsedniška rezidenca, je danes preurejena v šarmantni historični hotel, prežet z umetniškimi deli priznanih slovenskih slikarjev. Leži v mirnem predelu tik ob jezeru, z urejenim privatnim kopališčem. Obdana je s čudovitim parkom in parkiriščem za goste. Vila Bled je sinonim za vrhunsko kulinariko, njena restavracija se uvršča v kulinarične vodiče, kot je Gault&Millau. Gostje lahko uživajo na terasi z veličastnim razgledom na Blejski otok. Hotel ponuja pestro paleto sob in suit, opremljenih v originalnem značilnem slogu petdesetih let preteklega stoletja. Gostje se lahko sprostijo v hotelskem wellness & spa centru ter si privoščijo masažo. Vila Bled je izjemno prizorišče tudi za elegantne poslovne in osebne dogodke. Na posestvu se nahaja še Kavarna Belvedere z edinstvenim razgledom na Blejsko jezero.
Že v 19. stoletju je tu nastal dvonadstropni dvorec s stolpiči, ki je odražal značilnosti tedanje dunajske arhitekture in hkrati spominjal na angleške vile. V letih 1883 in 1885 ga je dal zgraditi plemič, knez Ernest Windischgrätz. V rokah avstrijske rodbine je ostal do leta 1922, dokler stavbe ni kupil Aleksander Karađorđević, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stavbo so po bitki iz prve svetovne vojne poimenovali Suvobor. Aleksandrova žena, kraljica Marija, in njuni trije otroci so vsa poletja preživeli v blejskem dvorcu. Najmlajši, princ Andrej, je bil tu celo rojen. V desetletjih pozneje, kar razkriva tudi hotelska knjiga izbranih gostov hotela Vila Bled, so te kraje Karađorđevićevi potomci še obiskovali. Na Bledu, ki je veljal za mondeno alpsko letovišče, je kralj Aleksander v bližini Suvoborja načrtoval novo vilo. Staro je želel prepustiti ženi, ob tem pa si je zamislil gradnjo nove rezidence. Za arhitekta je izbral Jožeta Plečnika, ki je načrte za dvorec tudi naredil. Kralj je avtorja zasnove po obisku predsednika Češkoslovaške Tomaša G. Masaryka izbral jeseni leta 1922. Plečnik se je resno lotil načrtovanja deset let kasneje. Rezidenco je arhitekt zasnoval na vzpetini nad jezerom, kjer naj bi stala kot modern odgovor na srednjeveški Blejski grad na drugi strani. Dela za novo vilo so stekla leta 1934, a niso potekala dolgo. Istega leta jih je prekinil atentat na kralja Aleksandra v Marseillu. Tako so od Plečnikove zasnove ostali le 30-metrski stebri nad jezerom, na katerih danes stoji paviljon Belveder, poznan tudi kot Titova čajnica. Kraljica Marija se ni odločila za nadaljevanje gradnje, temveč se je raje lotila pozidave prostorov stare vile. To so med letoma 1937 in 1938 podrli, na njenem mestu pa je po zamislih Plečnikovega učenca, blejskega mestnega arhitekta Danila Fürsta, začela nastajati nova vila. Načrte je prehitela druga svetovna vojna, čeprav so Nemci gradnjo v grobem nadaljevali. Gradnjo je po prirejenih Fürstovih načrtih in navodilih Tita leta 1946 po posredovanju ministra za gradnjo Ivana Mačka prevzel Vinko Glanz, arhitekt, prav tako Plečnikov učenec, ki se je podpisal tudi pod slovenski parlament. Za dokončanje projekta je imel arhitekt zelo malo časa. Za dobavo gradbenega materiala, ki ga v povojnem času ni bilo lahko dobiti, in končne opreme stavbe je imel pičlih šest mesecev. Ker mu je to uspelo, si je Glanz prislužil Titovo naklonjenost. To je arhitektu prineslo položaj glavnega projektanta protokolarnih objektov v nekdanji Jugoslaviji. Vile Bled, kot pravi vodja recepcije današnjega hotela Vila Bled Bojan Malej, Tito ni obiskal pogosto. "Večkrat je bil tu v času informbiroja, po obnovi Brda pri Kranju pa je bil raje tam." Nazadnje se je v alpski rezidenci za dan ali dva ustavil leta 1977. A ne glede na to je v vili ob jezeru Tito gostil številne goste. O korejskem voditelju kroži posebna zgodba, ki nam jo je povedal Bojan Malej: "Pravijo, da je Kim II Sung ob svojem odhodu iz predsedniška apartmaja odnesel tudi posteljo in nekaj pohištva. Ko so Titu prišli povedat, kaj se dogaja, naj bi rekel: "Neka nosi, samo da ide.". Kot hotel so objekt odprli leta 1984, nekateri obiskovalci tu preživijo tudi do pol leta. Dvoposteljna soba za eno noč z zajtrkom – skoraj 400 evrov.
Neogotska župnijska Cerkev svetega Martina z velikimi slikami križevega pota in svojskim lestencem. Freske so delo Slavka Pengova, lestenec pa je izdelal Ivan Pengov. Stara cerkev je stala na tem mestu že v 14. ali 15. stoletju, sedanjo pa so zgradili v letih 1903 - 1905. Prostor ob njej lepo zapolnjujejo stavbi lepo urejenega župnišča in Starega farovža z nekaj sobami, lokalom (doma izdelan sladoled) in prodajalno spominkov. Marijino znamenje je zasnoval Plečnik.
Jezero, ki je dolgo 2,12 km in široko od pol do 1 km, ima površino 1,45 kvadratnih kilometrov, največja globina vode je 30 metrov, poleti se prijetno ogreje za kopanje, v bolj mrzlih zimah pa jezero zamrzne. 18 metrov nad jezersko gladino se dviga Blejski otok - majhen apnenčast, z drevjem porasel otok na zahodni strani Blejskega jezera med Mlinom in Zako s površino 0,82 ha. Na njem je bilo svetišče boginje Žive že v času poganskih Slovanov. Na vrhu otoka, na urejeni terasi, stoji srednjeveška, v baroku popolnoma prezidana Cerkev Marijinega vnebovzetja. Ob leta 2019 prenovljeni cerkvi stoji samostojen zvonik z baročno čebulasto kapo, visok 52 metrov. Nedaleč stran, nad mogočnim stopniščem, sta dve hiši, nekdanji proštija in mežnarija, kapelica Matere Božje, kapelica Lurške Matere Božje, župnišče in manjši svetilnik. V 8., 9. stoletju kapela, v 10. prva zidana cerkvica, v 11., 12. stoletju razširitve, 14., 15. stoletje dozidave, v 17. stoletju barokizirali (današnja oblika).
Ob blejskem geološkem prelomu je blizu jezera termalni vrelec (23°C), zajet v pokritih bazenih dveh hotelov.
Bled je postal tudi središče gospodarjenja z obsežnimi gozdovi Vzhodnih Julijskih Alp in je sedež uprave Triglavskega narodnega parka z informacijskim središčem, čeprav leži izven njegovih meja.
Na Bledu je razvit veslaški šport, ob jezeru je Olimpijski Veslaški center Mala Zaka, v Veliki Zaki je tudi Camping Bled. Turistično je Bled poleg jezera, Blejskega otoka s cerkvijo, kamor prepeljujejo ljudi z blejskimi "pletnami", Gradu in okolice znan tudi po znamenitih kremnih rezinah oziroma kremšnitah, ki jih je leta 1953 v blejskem Hotelu Park začel izdelovati slaščičar Ištvan Lukačević iz Vojvodine. Dimenzije: 7x7x7. Vojvodinska moka je najboljša, ne uspejo, če jih delaš slabe volje.
Pletna: to je leseno plovilo z ravnim dnom. Tipična pletna je dolga od sedem do 7,5 metra, široka pa od dva do 2,30 metra. »Dve nista enaki, vsaka pletna je unikatna, saj jih je treba prilagoditi tudi višini pletnarja, da lahko upravlja vesla, ki so dolga približno tri metre.« Večina pleten sprejme do 18 oseb, izdelane pa so praviloma iz macesnovega lesa, ki ga najprej pet let sušijo. »Približno osemdeset odstotkov je ročnega dela. V izdelavo pletne je vloženih od šeststo do sedemsto ur dela, v kar pa ni všteto barvanje, za kar je potrebnih še nadaljnjih sto ur.« Vzdržujejo jih potem lastniki sami. »Pozimi jih potegnemo iz vode, razstavimo na posamezne dele in jih posušimo, na koncu pa se lesene dele še zbrusi in na novo polakira.« Vsako leto splavijo tudi kakšno novo pletno. Pri tem je zelo pomembna enakomerna obtežitev čolna in treba je ustrezno sesti, da je vse v ravnotežju. Pletnje izdelujejo domačini (tri mesece), tradicija gre iz roda. Pletno upravlja pletnar, kar je še danes zelo cenjen poklic, ki ga ne more opravljati kdor koli. Izraz pletna je prevzet iz bavarskega Plätten 'plovilo s ploskim dnom'. Pletna je po zaslugi vrlih ladijskih tesarjev skozi leta dobila današnjo podobo. Prvi zapiski v cerkvenih knjigah o pletnah segajo v fevdalno dobo 12. stoletja (plitvice). Takrat so revnejši kmetje iz vasice Mlino, ki leži na južni obali blejskega jezera dobili od oblasti nalogo da namesto desetine, prevažajo romarje na otok. V času vladavine Marije Terezije so bile pravice za lastništvo pletne podeljene kmetom, katerim je bila dodeljena slabša obdelovalna zemlja. Naziv se od takrat prenaša iz roda v rod, zato pletnarstvo ostaja v družinah več stoletij. Prve pletne današnje oblike so izdelali domači tesarji iz tesarske delavnice na Mlinem v letih 1900–1902. Za vzor jim je služila knezova ladja, čoln, ki ga je leta 1883 dal pripeljati na Mlino knez Ernst Windisch-Graetz. Na Blejskem otoku je 23 pleten in vse so lepo vzdrževane.
Smučišče Straža, jezero z otokom in Blejski grad na strmi pečini, ki se dviga 139 m nad gladino Blejskega jezera. Prvič je bil omenjen leta 1004, dolga stoletja sedež velike gorenjske posesti briksenske škofije, sicer različni lastniki, zdaj pa gosti muzej.
Na mestu, kjer je danes jezero, je bila včasih dolina s travnikom ter hrib s skalo. Pastirji so tu pasli ovce, ponoči pa plesale gorske vile. Te so prosile pastirje, naj ne spuščajo ovac na travo pri skali, kjer one navadno plešejo. Pastirji so se jim le smejali. Ko si je neke noči na popašeni ruši najmlajša in najlepša vila zlomila nogo, so vile priklicale vodo, ki je zalila dolino. Ostala je skala, na kateri je danes grad.
Zgodba o potopljenem zvonu pa pravi, da je vdova, ki so ji razbojniki ubili moža, zbrala vse zlato in srebro in dala vliti zvon, ki bi zvonil v njegov spomin. Ko so ga z ladjo peljali na otok, se je začel vihar in ladja z zvonom se je potopila. Nekateri še zdaj včasih slišijo njegovo zvonenje. Vdova se je umaknila v samostan, po njeni smrti pa je papež poslal za cerkev na otoku zvon, ki je danes znan kot "zvon želja".
Viri: spletne strani in Wikipedia.
