Ponedeljkova skupina ima uradno še počitnice, ampak prijatelje planince v Slatni je pa le treba obiskati. Vrhovi gora se skrivajo v oblakih, ko s kombijem brzimo proti Gorenjski.
V naselju Rute pa se nam Špik malo pokaže in takoj je tu postanek za fotografiranje. Očara nas tudi gredica s pisanim cvetjem, na parkirišče pri Gozdu Martuljku pa radoživa skupinica živali. Spodnja pot k Martuljškim slapovom je uradno zaprta, zato krenemo po zgornji. Domačin nam svetuje prav desno varianto, ki ni tako strma in bolj mehka. Malo daljša je, pa nič za to, pač dlje uživamo.
Spustimo se k spodnjemu slapu in presenečeni smo nad količino vode, pa tudi nad Italijanom, ki je srečno in živ privandral tudi po spodnji poti.
Brunarica pri Ingotu v Jasenjah nas gostoljubno sprejme s kislim mlekom, domačimi čaji in sokovi ter še mnogočem, vendar je za hudo lakoto še prezgodaj. Udobno se zapeljemo po cesti do Erjavčeve koče pod Vršičem, potem pa se le spomnemo, da smo planinci in jo peš uberemo po mulateri proti Poštarski koči. Ves čas kukamo k Ajdovski deklici, katere obraz je vklesan v kamniti steni, malo pa oprezamo tudi za bližnjicami, da pot ne bi bila predolga.
V prijetni Poštarski koči nam tekne čaj, vračamo pa se mimo Tičarjevega doma. Na prelazu je kar gneča, ovce si iščejo svoj življenjski prostor tudi na cestišču in vozniki jim z razumevanjem dajo čas za umik na varno.
Še obvezen postanek pri Ruski kapelici, potem pa v dolino.
Foto: Vinko Šeško
Ura se bliža četrti in čas je za obisk v Slatni nad Ratečami. Tam najdemo Milko z dišečimi polnjenimi paprikami in Marjano s poročilom o tem, kako jim mineva čas na taboru. Pohodniki in pohodnice se vrnejo malce kasneje, skupaj nazdravimo in si zaželimo lepih in varnih poti. Na povratku pa je marsikomu žal, da ni mogel ostati več časa v naročju gora.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar