Ponedeljkova skupina se odpravlja na pot. Na začetku še megla in oblaki, potem pa lep sončen dan. Končno se nam pogled zbistri po pijači v Železnikih in proti Sorici nam je žal, da ceste še niso povsem uredili. Naselje Sorica nas preseneti s svojim lepim izgledom v naročju okoliških hribov, Soriška planina pa z velikim številom pohodnikov in turistov.
Zrak je prijetno svež, ko se napotimo proti Možicu, navkreber pa se hitro ogrejemo. Ob poti mlado govedo pridno muli svojo borno malico, više pa tožita dve ovci, ki sta se zgubili od črede. Z veseljem ugotavljamo, da so nekdanjo vojaško zgradbo uporabili za ovčji hlev, na davne dni pa še vedno spominjajo tudi bunkerji, ki so jih očitno zgradili za večno. Odpirajo se nam razgledi od Storžiča, preko Bleda do Bohinjskega jezera in Črne prsti. Le vrhovi naših najvišjih gora se zavijajo v tajanstvene meglice.
Z vzponom smo si zaslužili malico, ki ob takih razgledih res tekne.
Pot nadaljujemo pod Slatnikom in kukamo navzdol v Podbrdo, pa proti Poreznu, Črnemu vrhu in Blegošu.
Pogosto se nam pogled ustavi tudi na cvetju: zvončnicah, klinčkih, bodeče neže pa nam široko odprte obetajo lepo vreme.
Vzpnemo se še na Lajnar in pod seboj občudujemo Sorico, na Dravh pa nam je dovolj pogled. Vrnemo se k Litostrojski koči, kjer je res prijetno posedeti ob pijači in poklepetati s prijaznima oskrbnikoma.
V Sorici se pri znancih okrepčamo s kavo in pecivom, na Golem brdu pa še z burekom in različnimi tekočimi dobrotami. Res nam je lepo in zavidanja vredno!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar