Ponedeljek naj bi bil najlepši dan tega tedna, vsaj, kar se vremena tiče. Ob pol sedmih se malce okrnjena Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica vkrcava v kombi in odbrzi proti Novemu mestu in naprej proti Gorjancem.
Še pred Vahto nas zamika obcestna gostilna in zadiši nam kavica. Strupeno piha, vendar je v tem tudi nekaj dobrega, saj veter odnaša oblake. Spuščamo se v Belo krajino, prevozimo Metliko in se ustavimo v Vinomerskih steljnikih.
Precej časa so bili zanemarjeni, leta 2010 pa so v okviru projekta Revitalizacija belokranjskih steljnikov očistili zaraščene steljniške površine in del je tudi zdaj pokošen, praprot pa ni namenjena za steljo živali, ampak je zložena v kopice. Že večkrat smo bili tu ob informativni tabli, mizi in klopeh.
Na obeh straneh ceste se košatijo breze nad debelimi preprogami praproti.
Vabi nas markirana planinska pot, ki nas usmerja na Krašnji vrh, mi pa jo uberemo v nasprotni smeri in doživimo pravo bogastvo gob štorovk. Ker letos ni veliko gob, so te še posebno dobrodošle.
Za fotografske motive nam služijo bele breze, sicer še ne z zlato obarvanimi listi, nad z vlago osveženimi barvamo praproti. Celo sončni žarki za nekaj časa osvetlijo te lepote narave.
Vinika, ki je sicer invazivna rastlina, pa poživlja temne barve robide in dopolnjuje zelene odtenke vinske trte, ki je tu od kdo ve kdaj.
Mimo Drašičev se zapeljemo do Zidanice Mavretič v naselju Kamenica. Tudi tu smo že večkrat bili in vedno imamo srečo, da je gospodar ali gospodinja doma. Tokrat sta oba in malo zmotimo njuno pozno trgatev belega grozdja. Ni jima odveč poklepetati z nami, tu se človek res počuti sprejet. Mošt belokranjskega belega vina gre odlično k naši malici in kar nekaj kapljice kupimo tudi za domov.
Prej pa se spustimo še do cerkve Svete Ane in skozi Vidošiče.
Med potjo občudujemo jesenske barve vinske trte in razglede na Drašiče, hrvaška naselja ... Počutimo se pa kot na fronti: z glasnim pokanjem vinogradniki preganjajo ptiče, ki preletavajo vinograde v velikih jatah in iščejo sladke zalogaje. Drugi način preganjanja je predvajanje glasov ptic roparic, kar tudi zveni grozno, vse skupaj pa ptiče verjetno prežene le za krajši čas.
Da na poti domov ne bi obnemogli, se pošteno podkrepimo v Kraljevi zidanici na Bojniku, potem pa še pri Kotnikovih na Logu.
Ves čas nas spreljajo čudovite jesenske barve, še tik pred domačim blokom se je moč zagledati vanje.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar