Kar 21 članov in članic študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica se zbira na parkirišču pri rondoju v Šmarju. Preko Radne in Laz se odpeljemo proti Telčam.
Foto: Marta Brežan.
Ustavimo se pri avtobusnem postajališču Drušče, kjer najdemo dovolj prostora za naših pet jeklenih konjičkov. Cesta in naselje na levi se delno skrivata v megli, travo pa na mnogih mestih pokriva slana.
Spustimo se med hiše v vrtači,
občudujemo dva lepa kozolca in njive, ki se prilagajajo okolju.
Na manjši vzpetini stoji cerkev Svete Barbare s pokopališčem, za katero v Registru nepremične kulturne dediščine lahko preberemo:
Nepravilno orientirana cerkev iz 17. stol. je enoladijska z zvonikom na zahodni strani. Banjasto obokana notranjost s štukiranimi oprogami. Oprema je iz 19. stol. s posameznimi plastikami iz 18. stol.
Dve poslopji zraven cerkve žalostno propadata. V bistvu so to Velike Drušče.
Spustimo se še malo navzdol, potem pa se začnemo vzpenjati proti Malim Druščam, kjer se jezimo nad preveč izrazitimi barvami nekaterih fasad, lepši pa so nam kozolci in hlev za konje.
Še vedno se dvigamo in na razpotju pri križu ozremo proti Lisci, vidi se tudi Veliko Kozje in čisto na levi Kum.
Pod potjo odkrijemo lepo urejen vodnjak, ki je zidan s ploščatimi kamni tega področja. Odkrili smo jih tudi v stenah zidanic in škarpah. Pod mogočnim drevesom, pokritim z bujnim bršljanom, vodnjak priča o mojstrih, ki so ga zgradili. Okolica je sicer zaradi zemeljskih del precej blatna, ampak splača si malo umazati čevlje in stvar pogledati od blizu.
Zdaj pa smo že na soncu med vinogradi in zidanicami na Pečicah, ki uradno tudi spadajo k Druščam. Odpre se nam pogled na Stopno, proti Dolam in Gorjancem. Mehkobo hribov pod nami dela megla še bolj romantične.
Spuščamo se po cesti in skozi drevesne veje opazimo naselje Telče na sosednjem grebenu. Zavijemo na levo, veliko parcel je zapuščenih in zaraslih, tudi nekatere zidanice propadajo.
Spet se dvignemo na že prehojeno cesto, se posladkamo s pecivom in dezinficiramo grla z brinovcem, da laže zapojemo slavljenki Judith za rojstni dan. Desno nas pot vodi skozi gozd, mimo zajetja vode, kjer nas preseneti močerad. Verjetno je močeradka, saj po njeni obilnosti sklepamo, da nosi jajčeca.
Nedaleč naprej pridemo do prave pravljične hišice, kjer je lastnik izrabil nešteto korenin in vej za skulpture.
Po ozki stezi se spet vzpenjamo skozi gozd in pridemo na travnik, s katerega lahko občudujemo vas Rogačice z lepo oblikovanimi terasami za njive in travnike, za njo pa se kaže tudi cerkev na Primožu.
Ponovno hodimo skozi Male Drušče in se čudimo velikim kamnom, ki so postavljeni ob cesti, pa tudi više ob poti nad vasjo.
Našo pozornost pritegne zanimiva zbirka starih vozil, še posebno motorno kolo s prikolico.
Po krajši poti skozi gozd se začnemo spuščati po travniku v dolino, ki je še vedno pobeljena s slano.
Nas pa zato vzpon navkreber in pot do avtomobilov dobro segreje.
Vtise strnemo ob pijači v gostišču Felicijan, potem pa odide vsak po svoje naprej uživat krasen sončen dan.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar