Ponedeljkova skupina planinskega društva Lisca Sevnica se zbira v mrzlem jutru na parkirišču pri rondoju v Šmarju. Trije avtomobili in že se peljemo na Lukovec do cerkve Svete Marije Magdalene iz 17. stoletja, ki je bila dozidana leta 1888 leta.
Pred kratkim je dobila fasado v živahnih barvah, mi pa njeno okolico uporabimo za parkirni prostor.
Pot na Presko vodi po gozdni dolini, lepo je nadelana in vzdrževana, v glavnem prav široka, na začetku pa je zaljšajo skale, odete v zelenje mahu in dveh vrst praproti.
Prečkamo asfaltirano cesto in se sprašujemo, kje je križ, ki je včasih stal na vogalu. V bistvu se izognemo naselju Preska in nadaljujemo hojo po gozdni poti, kjer je edina ovira podrta smreka, ki pa jo je mogoče obiti. Čudimo se, kako se je lahko tako debelo drevo preklalo.
Spet smo na cesti in kmalu na križišču: desno na Laze, levo na Primož. Mi zavijemo na levo in se veselimo sonca, ki že lepo ogreva ozračje. Po tleh pa je slana stkala različne vzorce.
Ko na desni zagledamo Rogačice, vemo, da do Primoža ni daleč. Vendar še nismo na cilju: preko polja zakoračimo do gostoljubne zidanice Elčke in Vinka, v kateri že prasketa ogenj in diši po slivovki, kuhanem vino in čaju.
Drugi posnetek je delo Vinka Šeška.
S prav gozdnim šopkom čestitamo Vinku za rojstni dan, potem pa je na vrsti pojedina: bogat in okusen ričet z dobrim kruhom, za povrh pa še slastno pecivo ob kavi. Kar tri vrste vina imamo za gašenje žeje in lahko verjamete, da se nam nič ne mudi od mize.
Vračamo se po isti poti in se oziramo na Drušče in Rogačice, ki se nam odpirajo na levi strani.
Do Lukovca poskušamo pokuritu vsaj nekaj kalorij, saj nas pri Slavici in Tonetu v Boštanju čaka nova zakuska z neštetimi, z veliko domišljije oblikovanimi obloženimi kruhki, sladkimi krofi, oreščki, sadjem, vinom, kavo ...
Foto: Vinko Šeško.
Pa hitro okrevaj, Tone, da bomo kmalu spet kam skupaj šli!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar