Kar 20 članov in članic študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot se danes odpravlja na pot.
S petimi avtomobili se zapeljemo do Lončarjevega Dola in na koncu naselja parkiramo ob cesti. Peš zavijemo na cesto proti vzhodu in kmalu smo v gozdu, kjer so tla precej namočena.
Dvigamo se po globoko vrezanem nekdanjem kolovozu, sopihamo po strmini in kmalu smo med hišami Žigrskega Vrha.
Foto: Vinko Šeško.
Vidimo jih šele, ko smo tik zraven njih, megla zakriva vse okrog nas. S prostranim razgledom, ki smo ga bili nekateri deležni s Ponedeljkovo planinsko skupino pretekli teden, tokrat ni nič.
Malo se okrepčamo s tekočimi in trdimi dobrotami, potem pa začnemo s povratkom v dolino.
Tokrat hodimo po grebenu, na vsako stran se spuščata strmini, potem pa sledi globok kolovoz, nad katerim so pravi viseči vrtovi mahu in drugega zelenja. Še malce v breg, pa spet navzdol. Na levi se že odpira Cesarjeva dolina, ki pa jo mi obhodimo po grebenu, kjer nas razveselijo spomladanski veliki zvončki.
Letos jih je res veliko in prav razkošni so: nekateri imajo na steblu dva ali celo tri cvetove. Kmalu smo spet v dolini pri avtomobilih in takrat se megla razkadi, pokaže se sonce. Tega izkoristimo na terasi kavarne ob kavici in drugih osvežilnih napitkih.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar