Ob osmih zjutraj nas je na parkirišču ob rondoju v Šmarju kar 23 iz študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje. Rabimo torej šest avtomobilov za prevoz do Polane v Lahovem grabnu severno od Lisce.
Danes bomo šli raziskovat preko občinskih meja in parkirni prostor najdemo na začetku vasi. Čudimo se stari, včasih bogati hiši, z balkonom brez tal in dostopa skozi vrata, se oziramo po številnih kažipotih, ki izgledajo še zelo novi, na cesti pa nam ni treba posebno paziti, ker ni veliko prometa. Ob njej opazimo kapelico, ki je obrnjena stran od vozišča in ugibamo, če je pot kdaj peljala po drugi strani. Dvigamo se, ugotavljamo, da so v kamninah še vedno vidni ostanki morja, okrog nas pa brstijo grmi in pozdravlja nas pomladno cvetje.
V zaselku Vislana zapustimo asfaltirano cesto in se začnemo vzpenjati po lepi gozdni poti. Na grebenu pridemo do pravega naselja vikend hišic, nekatere so očitno nove, stilno pa prav gotovo niso usklajene.
Foto: Vinko Šeško.
Zamika me gugalnica in ne pustim si vzeti užitka, da je ne bi izkoristila. Ob poti nas na dveh mestih spomnita kamna na maj 1945, ko so tu mnogi borci Kozjanskega odreda izgubili življenja v boju z belogardisti.
Ob vzponu po travniku se nam odpre krasen pogled proti severu na hribe okrog Laškega, Celja, celo dim elektrarne v Šoštanju opazimo.
Lepi cvetovi teloha vabijo fotografe, pa tudi slikovita Hubertova kapelica. Še kratek vzpon po gozdu in smo pri drugi kapelici ter cerkvi Svete Trojice na nadmorski višini 851 metrov. Preprosta molilnica je tu stala že leta 1545, sedanja zgradba je nastala leta 1733, oltarji pa so iz 17. stoletja.
Danes je to podružnična cerkev župnije Jurklošter. Stoji na zelo močni energetski točki, ki privlači tudi strelo in lipe okrog cerkve na tem Trojiškem vrhu (Na Lipi ga nekateri imenujejo) so pogosto njene žrtve. Pri leseni mizi se okrepčamo, fotografiramo, se veselimo svetlo modrih barv neštetih morskih čebulic ... Blizu cerkve je prijetna hiška, malo niže pa neugledni ostanki nekdanjega strelišča raket proti toči.
Razgledamo se še proti Boču, Donački gori in Lisci,
potem pa začnemo spuščati proti dolini.
Kmalu smo na cesti, ki nas po drugi strani pripelje do zaselka Vislana, kjer "zašpilimo" klobaso.
S ceste se spustimo mimo nenavadno oblikovane brajde in po lepo počiščenih travnikih do cerkve Svetega Kancijana, potem pa do nekdanje partizanske šole na Henini. Danes je to stanovanjsko poslopje, nekdo pa je odstranil tudi tablo o nekdanji funkciji. Je pa še ostal preko ceste spomenik, ki priča o padlih za svobodo v drugi svetovni vojni.
Od daleč vidimo, da nas avtomobili še čakajo in naši prizadevni šoferji nas uslužno popeljejo na Lisco.
Izpred Tončkovega doma občudujemo razgled, v njem pa uživamo ob kavi, kakavu in klepetu.
Video:
2 komentarja:
Pozdravljena Romana, zelo sem uživala ob spremljavi tega pohoda. Izvedela sem kar nekaj zanimivosti Prav tako iz prejšnjega bloga. Nekaj časa me ni bilo in tako bom sedaj nadoknadila zamujeno. Želim ti veliko lepih pohodov in uživanja na njih...Lp
Me veseli, da izveš kaj novega iz mojega pisanja. Tudi jaz vedno uživam ob tvojih zapisih in posnetkih, dobivam pa tudi ideje za nova pohajkovanja. Veselo naprej v pomladne dni!
Objavite komentar