Lepo sončno jutro in osem od študijskega krožka Spoznavnaje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica se nas zbere na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Z dvema avtomobiloma se zapeljemo po dolini Sevnične do znaka Podgorje 5, ki nas usmerja v levo. V bistvu si ne znamo razlagati, zakaj pet, ko je do začetka Velikega Podgorja kilometrov pol manj. Ozka cesta vijuga v hrib in končno smo pri cerkvi Marije Rožnovenske.
Ta ima romansko osnovo, v 17. stoletju pa je bila barokizirana. Njena oprema je iz 17., 18. in 19. stoletja. Spada pod župnijo Zabukovje, ki pa trenutno nima svojega župnika. Sprehodimo se po pokopališču in odkrivamo nekatere znane priimke.
Od cerkve pa se nam odkrivajo lepi razgledi v dolino Sevnične in okoliške hribe. Na travniku v bližini raste zdravilna prava lakota z rumenimi cvetovi, vmes pa še bela dišeča. Veliko travnikov je pokošenih, zato imamo pravo aromoterapijo.
Napotimo se po cesti proti Velikemu Podgorju, kmalu pa na desno na kolovoz po gozdu.
Na njivi levo pravo razkošje plavice, ki raste le še malokje. Pozdravijo pa nas tudi češnje drobnice, ki so ravno prav zrele, da si jih privoščimo za prvo malico.
Ob vzpenjajoči se poti opazujemo drevesa in drugo rastje, med njimi tudi lepe zvončnice. Mimo Darinkinega zavetišča gremo še malo više do mesta, kjer so še vedno ostanki hiš, ki so jih Nemci požgali v ofenzivi 17. avgusta 1944. Lado nas opozori na spomenik padlim petim borcem in bolničarki iz Kozjanskega odreda, ki so v tej bitki izgubili svoja življenja.
Na križišču zavijemo na desno, potem spet levo, malo navzdol in smo pri obeležju.
Vrnemo se na križišče in povzpnemo še na razgledni travnik, ki nas očara tudi z raznolikim cvetje: veliko je nageljčkov, kukavic, vmes zadiši materina dušica ... Lastnik ali najemnik je nasadil vrsto orehov, ki pa ne rastejo preveč zavzeto.
Posnetek Nevenke Vahtar.
Pod staro bukvijo si ob stari mizi in klopeh privoščimo tekoče dobrote za dezinfekcijo in malicamo. Zaziramo se tudi v okoliške gozdove pod vrhom Ivc z nadmorsko višino 875 metrov.
Na povratku bolj natančno raziščemo prijetno Darinkino zavetišče in vrt, se vpišemo v vpisno knjigo, potem pa krenemo navzdol.
Markirana steza nas vodi nad strmino pod Kolinčevo pečino, ki izziva plezalce. Mi pa moramo paziti na korak, ker je steza na nekaterih mestih precej ozka.
Ko pridemo iz gozda, se pred nami odpre pogled na Izletniško kmetijo Zupan (Okrepčevalnica Zupan). Odpreti si moramo pot skozi ograjo za ovce, ki pa so še v hlevu.
Najprej je treba k ribam, ki veselo plavajo v sveži vodi, potem pa posedimo v senci brajde ob kavi in klepetu. Bolj živahno je tu ob koncu tedna, ko si poleg rib lahko naročite še druge dobrote, med tednom pa se je treba naročiti (Podgorje 41a, 8292 Zabukovje, kontakt: 07/ 8188205 ali 041893732).
Počasi se je treba vračati: navzdol po cesti, skozi gozd,
že se kažejo strnjene hiše Malega Podgorja in za njimi cerkev, kjer so parkirani avtomobili.
In spet češnje, pa potem še dvakrat, te so za posladek po malici. Okolica hiš v Malem Podgorju je lepo urejena, nikjer pa ni žive duše: odrasli v službi, otroci pa v vrtcu ali šoli.
Nekajkrat se ozremo nazaj, ker se nam pokaže Gorica, zaselek, ki tudi spada k naselju Podgorju ob Sevnični z okrog 140 prebivalci. No, največ je tega naselja nad Sevnično.
Mimo sena, ki je že lepo v vrstah za nakladalko, pridemo do avtomobilov in ugotovimo, da nas nič ne zebe.
Lepo smo zaokrožili pot!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar