Mohor in Grmada - 9. 6. 2021

Sreda: dan za pohod študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica. Pet se jih je opravičilo, 

pet pa se nas z vlakom ob 8.19 z Železniške postaje Sevnica odpelje do Brestanice. Lepo sončno jutro, temperature pa še niso prav visoke. Mimo nekdanje Zemljakove gostilne, ki žal propada, 

potem pa po poti na desno v hrib. Kar kmalu se ogrejemo, malo ogledujemo sledi nekdanjih strelskih jarkov, 

pogledujemo proti Rajhenburškemu gradu in se počasi dvigamo. Tik pod cerkvijo svetega Mohorja na nadmorski višini 386 metrov so ogradili velik pašnik za koze, ob poti nas razveseljuje raznoliko gozdno cvetje, miza s klopmi pa vabi k počitku. 

Ampak najprej pogled v dolino Save. 

Foto: Nevenka Vahtar.

Stanka preizkusi gugalnico, ta zdrži, potem pa se lotimo tekočih in trdih dobrot. Ob pomenkih o turističnih ciljih se kar zaklepetamo, 

potem pa le sprehodimo okrog cerkve, katere osnove naj bi bile iz leta 1477, mogoče celo starejše - iz obdobja romanike. Cerkev so večkrat dograjevali: Notburgina kapelica s čudovitimi freskami je iz 18. stoletja. Včasih so pri cerkvi proti toči zvonili in streljali z možnarji. Mežnar Mohorski Miha je bil kljub prizadevanju večkrat neuspešen in, če je videl, da pada na Mohorju toča, preko Save pa ne, je kričal: "Sveti Mohor in Fortunat, daj še mal po Kranjski plat". 

Vse to lahko izvemo na informativni tabli, pa tudi to, da so na pobočju hriba včasih stale "gavge", na katera so v 19. stoletju obešali obsojence okrajnega sodišča Sevnica. 

Na severni strani je mogoče videti Senovo z Bohorjem, če stopiš na klop in na prste, pa tudi novejši del Brestanice s Termoelektrarno Brestanica.

Pot nadaljujemo med vinogradi, zidanicami, domačijami, ves čas pa nas spremlja vonj cvetočega bezga. S pašnika nas pozdravljajo konji, vendar zanje nimamo kakšnih sladkih dobrot. 

V dolini se že kaže Krško, pred nami pa Grmada z antenami, najvišji vrh Sremiča, na nadmorski višini 488 metrov. Občudujemo lepo urejene vrtove s cvetjem in grmičevjem, vrtnice so v polnem cvetju. 

Radejeva domačija z okolico je vedno lepo urejena, vtis pa dopolnjuje brezov drevored nasproti nje.

Že kar dolgo časa hodimo po cesti, zato prija bližnjica skozi gozd do vrha, 

kjer zatočišče najdemo ob novih mizah in klopeh Planinskega hrama, ki ga ob koncih tedna oskrbuje Planinsko društvo Videm. Z informativne table izvemo, da so včasih tu res kurili grmade, če je pretila nevarnost Turkov. 

Spet se malo okrepčamo in odpočijemo ter uživamo ob pogledih v dolino. 

Bližnjica proti Krškemu (Vidmu) je v zgornjem delu še vedno prepovedana, ampak mi prepoved kršimo 

in se spustimo mimo vinogradov v gozd, potem pa spet ob vinogradu do nasada orehov. 

Na desni lahko vidimo nekdanjo grajsko (trapistovska) klet, malo naprej pa ne več prvoten izgled po novem Restavracije in hotela Tri lučke. Med orehi stoji velika kapelica svetih Janeza in Pavla. Tako piše v Wikipedii, mogoče Petra in Pavla, gotovo pa so jo uporabljali trapisti.

Prečkamo cesto in po lepi gozdni poti pridemo do še ene kapelice in studenca s prijetno hladno vodo. Zdaj pa je treba spet na cesto in med vinogradi in sadovnjaki smo kmalu pri prvih hišah Vidma (Rese). 

Spet nas razveseljuje cvetje, dobrodošla pa nam je tudi senca na terasi lokala, kjer se okrepimo s kavo.

Ob povratku z vlakom z Železniške postaje Krško se kar malo pomladimo med srednješolci in srednješolkami, ki se vračajo iz šole.

Več posnetkov

Video: