Vstajanje ob pol osmih po le par urah spanja, občudovanje hotelskega atrija z bazenom in bujnim zelenjem, zajtrk ob osmih. Pri zajtrku je bogata izbira, veliko je zelenjave, tudi juha. Opazim tudi domačina v Oskarjevi majici in ga vprašam, če je naš (vodnik); odvrne mi, da smo mi njegovi. Do odhoda na oglede imamo še nekaj časa in z Miro raziskujeva okolico. Takoj je vidna razlika: nekaj je lepih stavb z negovano okolico in zelenjem zaradi namakanja, vmes zanemarjene s kakšnim prašnim grmičkom (tudi zaradi puščavskega peska) in smetmi. V majhni improvizirani cestni prodajalni kupiva po pol litra vstekleničene vode, deset funtov je ena (približno deset centov). Pred znamenitostmi prodajajo vodo kar na cesti - po zelo različnih cenah. Nam je v bistvu ni treba kupovati, ker je imamo v avtobusu ohlajene vedno dovolj in to zastonj (
Ob devetih krenemo z avtobusom na pot in spoznavamo Kairo, ogromno mesto s premerom okrog sto kilometrov: mnogo je gradenj in nedokončanih zgradb (ni treba plačati davka), veliko stavb izgleda zapuščenih (draga stanovanja), naseljene imajo klime. Ob cesti je ogromno smeti, bolje je v bližini znamenitosti, ob njih je tudi več zelenja. Ceste so speljane v več nivojih, promet je gost: med najrazličnejšima vozila se mešajo mali tuk tuki in vprege z oslički. Voznik Ahmed spretno krmari med njimi, ne sicer vedno po naših predpisih. Nad vsem pa od danes naprej bdi Malak (Angel), naš lokalni vodnik po Egiptu, ki je sicer koptski kristjan iz Luxurja z vtetoviranimi križci v zapestju. Kopti in Muslimani živijo v Egiptu v sožitju. Že takoj nas očara s kar veliko znanja slovenščine, sicer pa je še bolj spreten v angleščini. Avtobus imamo označen z Oskarjevo tablo, za kažipot pa nam je simpatična hobotnica na palici.
Kairo ni bil nikoli prestolnica starega Egipta, bila je vojaška postojanka za pobiranje davkov od trgovine, ki se je tu na začetku delte Nila (sedem strug) in ob Svilni poti vršila. Glavno mesto je bilo 40 kilometrov stran v Memfisu, v Kairu pa so bila velika pokopališča z veliko piramidami. Stari Egipt je zelo dolgo obdobje (2760 let): od piramid do vkopanih grobnic v Dolini kraljev je minilo 2025 let. Začetek mesta Kairo pomeni leto 30 pred našim štetjem pod Rimljani, s prihodom Arabcev se začne mesto razvijati.
Imamo lep sončen dan, običajne so meglice zaradi puščave in onesnaženosti. Kairo je eno največjih mest na afriškem kontinentu z okrog 20 milijoni prebivalci (od skupnih sto v državi) in še dodatnimi dnevnimi migranti. Začetek združenega Egipta sega v obdobje okoli leta 3100–3050 pred našim štetjem, ko je legendarni prvi faraon, znan kot Menes (Narmer), združil Zgornji in Spodnji Egipt - v današnjem obsegu, razen Sinaja (prva tako obsežna tvorba na svetu). S to združitvijo se je začela 1. dinastija in 3000-letna tradicija faraonske vladavine. Faraon v bistvu pomeni "velika hiša/palača", v kateri je Narmer živel in delal. Zvrstilo se je 30 dinastij z različnim številom faraonov.
Namenjeni smo v del Kaira, ki se imenuje Sakara, včasih je bilo to ogromno pokopališče. Tu stoji najstarejša povsem kamnita (material so pripeljali po Nilu) zgradba na svetu Džoserjeva piramida, ki je stopničasta in jo je okoli leta 2.700 pred našim štetjem zgradil arhitekt Imhotep kot grobnico za še živečega kralja (faraona) Džoserja. Sicer so gradili iz blatnih opek. Sestavljena je iz šestih stopnic (mastab), ki so se manjšale proti ravnemu vrhu, in se dviguje do višine okoli 60 metrov. V notranjosti je polna, grobnica je spodaj - 30 metrov globoko, grobni dodatki pa na drugem mestu. Pred smrtjo je priredil dva festivala kot dokaz moči. Mumij iz tega obdobja ni, šele okrog 1000 pred našim štetjem. V Sakari je piramide zgradilo še šestnajst drugih egipčanskih kraljev in še vedno odkrivajo nove ostanke, odkopanega je samo okrog 20 procentov. Pred piramidami so pokojne zakopavali v zemljo, pesek; ker je pa to veter raznašal, so vse skupaj pokrili z kamni v obliki neke vrste velikih klopi (masaba), kot so jih imeli tudi pred bivališči. Pri vhodu nas dobro pregledajo (ne dovolijo nožev, alkohola), tudi na določenih delih ob cesti so postojanke turistične policije. Obiskovalcev je veliko, tudi konj, kamel, osličkov, s katerimi se lahko slikamo. V daljavi vidimo tri piramide, ki jih je gradil celo življenje Keopsov oče, dve nista uspeli. Naučimo se tudi frazo "la šokran" - "ne, hvala", da zavrnemo vsiljive ponudbe. Ko ti je dovolj vljudnosti, govoriš samo še "la la ...".
Ob poti je precej datljevih palm, sezona za zorenje je oktober, november. Gojijo tudi banane, šop je treba odrezati pred popolno zrelostjo, zorijo v senci, iz korenin zraste nova rastlina, ostalo odmre. V kmetijstvu je veliko ročnega dela, malo je strojev. Marsikdo ima kakšno kozico na vrhu bloka v leseni pojati.
Domačini radi igrajo svoje vrste backgammona (tawla) ali domine - zelo zavzeto: Nina proti Malaku redko zmaga.
Egipt nima tradicije v izdelavi preprog, je pa veliko tako imenovanih šol za izdelovanje - prodajaln. Drugače je z izdelavo papirusa (obstojen material), parfumskimi esencami in obdelavo alabastra - to je značilno za to državo.
Pri velikih piramidah v Gizi stane stranišče 25 funtov. Po temeljiti kontroli se sprehodimo po močno ograjenem velikem kompleksu s piramidami (Keopsova z manjšo za mamo, Kefrenova - 143 metrov višine, Mikerinova: za dedka, sina in vnuka) in se čudimo, da je področje tako blizu mesta. Niso v puščavi, čeprav na fotografijah včasih tako zgleda, zgrajene pa so bile za večnost - tak slogan uporabljajo. Najprej z avtobusom mimo Mikerinove (visoka 66 metrov), potem peš do razgledišča. Najvišja piramida je Keopsova - 146 metrov, pri njenem vhodu pa se vije dolga vrsta obiskovalcev, zato se obisku odrečemo in samo sprehodimo okrog nje. Paziti je treba po neravnih tleh, nakopičenih je tudi veliko žarometov za osvetlitev v predstavi luči in senc. Zgradba je res ogromna: predvidevajo, da jo je gradilo okoli 100 tisoč ljudi polnih 20 let. Vsak kamen je visok 2 m, nekateri so dolgi tudi 5 m.
Potem se spustimo do granitnega templja in skrivnostne Velike Sfinge, ki je apnenčast kip sedeče sfinge, mitskega bitja s telesom leva in glavo človeka. Od tace do repa je dolga 73 metrov in visoka 20,21 metra od dna do vrha glave ter široka 19 metrov na zadnjih bokih. Je najstarejša znana monumentalna skulptura v Egiptu in pogosto domnevajo, da so jo zgradili v Starem kraljestvu v času vladavine faraona Kefrena (2558 - 2532 pred našim štetjem). Je monolit izklesan v podlago planote, ki je služila tudi kot kamnolom za piramide in druge spomenike na tem območju. Najnižji deli telesa so trdna skala, ostali mehkejši so manj odporni na erozijo. Poškodovan je predvsem nos. Razgledujemo se med mnogimi turisti različnih narodnosti, prijazna mlada Poljakinja nas fotografira.
Že prvi dan imamo zelo bogat program in ne bo časa za kosilo. Vodnik Malak se znajde: za vsakega priskrbi dve sladki banani, potem pa še po dva felafla: polpetki iz zmiksane čičerike, začimb in zelenjave v pita kruhu (ploščati kvašeni kruh iz pšenične moke z notranjim žepkom). Ogromni, okusni so, res zaležejo pri še tako veliki lakoti.
Popoldne je rezervirano za seznanjanje z egipčansko preteklostjo v Velikem egipčanskem muzeju, ki so ga odprli šele pred kratkim: prvega novembra letos. Na 470.000 kvadratnih metrih je razstavljenih več kot 50.000 eksponatov, ki odstirajo sedem tisočletij egipčanske zgodovine. Po skrbnem pregledu se napotimo po monumentalni ploščadi do nenavadno oblikovane zgradbe muzeja. Vstopimo med množico trgovin in lokalov in takoj vemo, zakaj je vnos hrane prepovedan, steklenička vode je tu najmanj 20 funtov. Vodnik nam priskrbi slušalke za poslušanje razlage v angleščini, naša vodnica Nina pa ima težave z osebjem muzeja, ko kaj razloži po slovensko. Zgradba je velikanska in razčlenjena z dvema stopniščema, na katerih so postavljeni kipi in grobnice faraonov. Največ zanimanja je za popolnoma ohranjeno vsebino Tutankamonove piramide, pa tudi za 43 metrov dolgo, 20 ton težko in več kot 4000 let staro pogrebno ladjo faraona Keopsa.
Utrujeni in polni vtisov se vračamo v hotel: bil je to dolg dan po zelo kratki noči. Za samopostrežno večerjo lahko dobimo dobro juho, veliko je kuhane zelenjave, sveže solate (ki je ne upamo jesti), tri vrste mesa (čevapčiči, ocvrta riba, piščanec), za prilogo riž in krompir, za posladek pa dve vrsti peciva v kockah ter narezane pomaranče in ananas. Ker je to hotelska restavracija, lahko kupimo tudi pivo Sakara za 150 funtov (polliterska steklenica); domače je in zelo dobro. Lačni in žejni v Egiptu ne bomo.
Z Benetk pa
v Rim še, v Kairo čez morje; spanja tri ure ali pa dve.
Potem pa budilka nas prebudi, v sončen dan vsem se že rajžat mudi. Gremo …
Piramida v Sakari je prva bila, potem pa je žlahta gradila prav vsa.
Če hočeš ti sfingo, faraone spoznat, se moraš popoldne v muzej nov podat. Gremo
…
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar