Ponoči se večkrat zbudim ob drdranju koles vlaka, počivam pa le. Zjutraj opazujemo pokrajino ob Nilu, vitke jadrnice faluke, ogromne turistične ladje, ki so kot plavajoči hoteli. Nekaj je palm, veliko nasadov banan in sladkornega trsa.
Ob pol osmih dobimo zajtrk: rogljiček, bombetka, kolač, med, maslo, sir, jogurt, čaj ali kava.
V Asuanu (Aswan) smo ob 9.40, vozili smo se 14 ur, res smo daleč na jugu države.
Takoj se vkrcamo na avtobus s šoferjem Mohamedom in zapeljemo se mimo bazarja (dva kilometra dolga ulica). Mesto Asuan je zelo dolgo mesto ob reki Nil z okrog 300 tisoč prebivalci. Namenjeni smo do pristanišča, potem pa se z ladjico odpeljemo na otok s templjem File (Philae), ki se nahaja v vmesnem bazenu med starim jezom (zgradili Angleži) in novim jezom. Tempelj so zaradi dviga vode prestavili in tako rešili. To je tempelj boginje Izide (tudi Izis). V starem Egiptu so imeli dve vrsti templjev: eni so bili življenjski (na vzhodnem življenjskem bregu Nila: vzhajanje sonca, začetek življenja, templji, posvečeni bogovom), drugi povezani s smrtjo (na zahodnem bregu, povezanim z onostranstvom: piramide, Dolina kraljev z grobnicami, templji, povezani s smrtjo, priprava pokojnika na pokop, tu nikoli ni bilo mest). Templji, posvečeni bogovom, so bili zelo živahni, ker so ljudje prihajali, jih častili in opravljali daritve. Tempelj na otoku je posvečen boginji Izidi (tudi Izis) in boginji Hator.
Med vožnjo vidimo tudi kamnolome granita: marsikateri granitni blok so od tu odpeljali po Nilu in uporabili pri gradnji piramid (880 kilometrov daleč). Tu je tudi nedokončani obelisk, ki se jim je ob klesanju zalomil. Obeliski so bili postavljeni ob vhodu v templje kot sončni žarki boga Ra-ja, da bi varovali zgradbe. Templji izgledajo kot staroegipčanski templji, vendar niso bili grajeni v času Starega Egipta, ki je trajal do četrtega stoletja našega štetja. Ko pride Aleksander Veliki, ne preganja tradicij osvojenega ozemlja. Pustil se je maziliti kot faraon in na sredozemski obali ustanovil novo prestolnico Aleksandrijo. Na poti v Indijo se mu vojska upre, on umre in njegovi generali se začno bojevati za nasledstvo. Egipt je dobil general po imenu Ptolomej (ali Ptolomaj),ustanovi Ptolomejsko dinastijo (zadnja kraljica Kleopatra), ki je vladala vse do prihoda Rimljanov. Ti Ptolomejci so gradili popolnoma enako templje kot Stari Egipčani, ločijo se le po zgornjih zaključkih - kapitljih stebrov: Ptolomejci so jih delali odprte z veliko cvetličnimi motivi, Stari Egipčani so imeli samo odprt ali zaprt lotosov cvet. Nekateri so se celo naučili staroegipčanski jezik: Kleopatra je znala brati hieroglife. Tako so se približali ljudem in jim uspešno vladali. Tudi tempelj, ki ga bomo obiskali, je Ptolomejski iz drugega stoletja pred našim štetjem. Večina njih je takih, le Karnak v Luxorju je pravi staroegipčanski.
V času Starega Egipta so imeli zelo veliko različnih bogov, mitologija pa izvira iz neke divje vode Lun in iz te vode vznikne bog Atum, ki izpljune boga zraka Šuja in boginjo vlage Tefnut, nakar se je trojica združila med seboj in rodila boga zemlje Geba in boginjo neba Nut. Iz njune zveze so se rodila nekozmična božanstva Oziris, Izida, Set in Neftis.
Set naj bi ubil in razkosal truplo svojega brata Ozirisa. Dele telesa je raztrosil po celem in Egiptu in tako onemogočil, da bi bil Oziris pravilno pokopan. Izis, Ozirisova sestra in žena, je začela zbirati posamezne dele telesa. Zbrala je vse dele trupla, razen penisa, ki ga je pojedla riba (kasneje ga je baje le našla). S svojo čudežno močjo zdravljenja je Ozirisa ponovno oživela. Ob tem je z njim tudi zanosila in pozneje rodila boga Horusa, ki vlada živemu Egiptu. Oziris pa se je umaknil v puščavo in postal bog mrtvih. Izis je predstavljala idealno soprogo. Bila je modra, vdana, opora možu in plodna. Ko so bili časi mirni in je vse potekalo po načrtu se je zadrževala v ozadju in pustila pobudo možu. Ko pa se je stanje zaostrilo in je njen mož Oziris izginil, je stopila v ospredje, prevzela moževo avtoriteto in vodila Egipt v imenu svojega nedoraslega sina Hora. Izis je imela čudežno moč zdravljenja. Svojega moža, ki je bi umorjen in razkosan je uspela ponovno oživeti. Znala je preprečiti razpadanje telesa. Zaradi te sposobnosti jo imenujejo tudi mati Štirih Horovih sinov, štirih božanstev, ki varujejo notranje organe pokojnika, odstranjene pri mumifikaciji. Zaradi Izisine moči zdravljenja so slovenski zdravniki z njenim imenom poimenovali svoj časopis, ki se imenuje Isis. V poznejših časih je Izis bolj kot soproga postajala simbol mater. S tem, ko je bila mati Hora, je bila mati vseh živečih egipčanskih faraonov. Hor je bil precej bolan otrok, ki se je pogosto tudi poškodoval. Izis ga je s svojo močjo zdravljenja vedno ozdravila. Po enem od mitov je celo zaustavila potovanje sonca po nebu in tako priskrbela čas, ki je bil potreben za prihod drugih bogov, ki so nato pomagali zastrupljenemu Horu. Izis je pogosto upodobljena v sedečem položaju s Horom v naročju. Nekateri menijo, da je to predloga za upodobitve Marije z dojenčkom Jezusom v naročju v krščanski umetnosti. (Wikipedia)
Mi gremo obiskat tempelj Izide, pred vkrcanjem in na otoku nas nadlegujejo prodajalci spominkov, šalov, oblačil ... Cele table hieroglifov in upodobitev: koledar treh obdobij v leti v simbolični obliki, do potankosti oblikovano. Veliko je podob Izide s sinom Horosom, mnogo so ji obiskovalci darovali v različnih oblikah, tudi za sina. Prikazana ja cela njena zgodba, včasih je bilo vse pobarvano. Na enem mestu so preganjani kristjani, ki so sem zatekli, izpraskali svoj oltar. Rimski cesar Trajan si je tu napravil počivališče.
Vrnemo se na našo ladjo, večerjamo in sladko zaspimo. Ladja ostane zasidrana. Včasih je zasidranih več takih ladij vštric, lahko pet, in je treba do tvoje preko drugih.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar